Arhivske znanosti

Arhivistika je samostojna, akademska, multidisciplinarna in interdisciplinarna znanost, ki se ob razvoju informacijske družbe sooča z novimi zahtevami glede ravnanja z arhivskim gradivom. Po obstoječi zakonodaji to ni več le kulturna dediščina, ampak tudi sredstvo za zagotavljanje pravnega varstva posameznikov.

Arhivske znanosti se odsevajo v novih okoliščinah glede preverjanja konsistence, temeljnih strokovnih načel ter jih v različnih tehnoloških okoljih ustrezno kontekstno definirajo in interpretirajo. Za obvladovanje arhivske teorije in prakse so danes potrebna nova znanja, nove metode, ki jih je potrebno razviti in implementirati na zelo velikih količinah arhivskega gradiva. Arhivisti se iz pasivnih varuhov arhivskega gradiva razvijajo v aktivne upravljavce velikih podatkovnih zbirk na različnih medijih, v različnih jezikih in pisavah ter v različnih historičnih in geografskih kontekstih, vse ob upoštevanju zgodovinskega razvoja arhivskih znanosti.

Zakaj izbrati študij arhivskih znanosti?

Doktorski študij arhivskih znanosti predstavlja novost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Doktorji arhivskih znanosti bodo imeli vsa znanja za urejanje in reševanje najbolj odgovornih nalog s katerimi se srečujejo ustvarjalci arhivskega in dokumentarnega gradiva v profesionalnih arhivskih ustanovah in v javnem ter privatnem sektorju.

Prav tako bodo potrebni pri ponudnikih storitev in drugih subjektih, ki so kakorkoli povezani s področji upravljanja, ohranjanja in uporabe arhivskih vsebin in njihovih nosilcev v celotnem življenjskem ciklu.

Študijski program je zasnovan proaktivno, saj razvija obstoječa spoznanja s področja arhivske teorije in prakse, hkrati pa omogoča razvoj in implementacijo tistih znanj, rešitev, metod in postopkov, ki so potrebni za objektivno dolgoročno stabilno upravljanje že obstoječih in pričakovanih novih oblik arhivskega gradiva, ne glede na njihove pojavne oblike in okolja, v katerih nastajajo.

Študent bo skozi študij poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti,  usposobil se bo za upravljanje arhivskih vsebin  tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega gradiva.

Pridobil bo znanja s področja uporabe komplementarnih virov za objektivno razumevanje, prezentacijo in interpretacijo arhivskih vsebin ter za prevzemanje odgovornosti in vodenje zahtevnih kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva, javnega in privatnega sektorja.

• POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

• SPLOŠNE IN PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE IN UČNI IZIDI PROGRAMA

• MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI, PRIDBOLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

• POGOJI O PREHODIH MED PROGRAMI

• POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

• PREDSTAVITVENA KNJIŽICA

Predmetniki

1. LETNIK

2. LETNIK

3. LETNIK

IZBIRNI PREDMETI

Predavatelji

Peter Pavel Klasincizr. prof. dr.

Predstojnik oddelka
peter.klasinc@almamater.si

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Doktorski študij: Arhivske znanosti

 

Bibliografija: Preberi več

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Izredni profesor dr. Peter Pavel Klasinc (1946), arhivski svetnik, je osnovno in srednjo šolo končal v Mariboru in študij nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv profesor zgodovine in profesor umetnostne zgodovine. Leta 1987 je magistriral in nato leta 1992 doktoriral na Univerzi v Zagrebu s temo Materialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih ter tako pridobil naziv doktor informacijskih znanosti s področja družboslovnih znanosti.

Od leta 1968 je bil zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil med leti 1972 in 1976 tudi direktor. Leta 1976 se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor in prevzel tamkajšnji Oddelek za gospodarske arhive. Leta 1982 je prevzel mesto direktorja mariborskega arhiva in to funkcijo opravljal do leta 1994. Med tem časom je bil pobudnik in organizator posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih ter skrbel za izdajo zbornika Arhivi – Sodobni arhivi, ki so izhajali do leta 2003. V teh letih se je začel ukvarjati tudi z raziskovanjem lokalne zgodovine, kasneje pa arhivske znanosti, arhivistike ter arhivske teorije in prakse. Ves čas objavlja strokovne članke v publikacijah Arhivi (izdaja Arhivsko društvo Slovenije), Sodobni arhivi (izdajal Pokrajinski arhiv Maribor), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (izdaja Pokrajinski arhiv Maribor) ter Atlanti in Atlanti+ (izdaja Mednarodni inštitut arhivskih znanosti).

Leta 1984 je ustanovil Center za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih, ki je kasneje prerasel v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti s sedežem v Pokrajinskem arhivu Maribor, kasneje na Univerzi v Mariboru, od leta 2006 pa ima inštitut tudi izpostavo v Državnem arhivu v Trstu. Profesor Peter Pavel Klasinc ves čas opravlja mesto direktorja inštituta ter glavnega in odgovornega urednika glasil, ki ju izdaja inštitut – Atlanti in Atlanti+.

Peter Pavel Klasinc je tudi aktiven član Arhivskega društva Slovenije – več let je opravljal funkcijo predsednika društva (1979–1983), sočasno je bil eno leto tudi predsednik Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. V tem času je skupaj z ostalimi predstavniki jugoslovanskih arhivov sodeloval v projektu Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, hkrati pa je bil urednik slovenskega dela te edicije. Arhivsko društvo Slovenije mu je leta 2016 podelilo Aškerčevo nagrado, najvišjo strokovno priznanje v Republiki Sloveniji, ki se podeljuje za dosežke v arhivistiki, in sicer za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu.

Profesor Peter Pavel Klasinc je avtor več kot petsto znanstvenih, raziskovalnih, študijskih in strokovnih del. Dopolnilno se je izobraževal v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Norveškem in Rusiji ter aktivno sodeloval z mnogimi arhivisti iz celega sveta. Danes je predstojnik študijskih programov Arhivistike na vseh treh bolonjskih stopnjah, član strokovnih komisij in senata AMEU–ECM.

Prednosti študija

Upravljanje arhivskega gradiva v vseh oblikah

Študij bo poglobil praktična in teoretična znanja s področja arhivskih znanosti, tako da se bodo študenti usposobili za upravljanje arhivskih vsebin tako na fizičnih kot tudi elektronskih oblikah arhivskega in dokumentarnega gradiva  ter s tem povezanimi vsebinskimi in kontekstnimi ter tehničnimi in drugimi metapodatki.

Vodenje zahtevnih postopkov

Doktorji arhivskih znanosti bodo sposobni prevzemati odgovornosti za vodenje zahtevnih, kompleksnih postopkov arhivske teorije in prakse tako na področju gospodarstva in negospodarstva,  javnega in privatnega sektorja, hkrati pa bodo razvijali kritične refleksije in komunikacijske zmožnosti za vodenje skupinskega dela.

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Doktorji arhivskih znanosti bodo izvajali najbolj odgovorne arhivsko strokovno-raziskovalne naloge, določevali bodo kompetence in strategijo razvoja arhivske teorije in prakse ter delovali kot samostojni raziskovalci na vseh področjih arhivskih znanosti.

Po uspešno zaključenem študiju bo doktor arhivskih znanosti:

• soustvarjal akademski razvoj, apliciral raziskovalno delo, izvajal napredno akademsko poizvedovanje po različnih primarnih in sekundarnih virih;
• presojal o kompleksnih situacijah arhivskih vsebin, ne glede na tehnološka okolja in bo sposoben razumeti in kritično presojati ter razreševati zahtevne in kompleksne znanstvenoraziskovalne projekte;
• izvajal temeljne in aplikativne znanstvene raziskave, publiciranje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela v znanstveni, strokovni in laični javnosti.