Arhivistika in dokumentologija

Študij nudi edinstven program arhivistike in dokumentologije, ki diplomantom zagotovi znanja, potrebna za poslovanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom.

Cilj magistrskega študija arhivistike in dokumentologije je izobraževanje študentov za najbolj odgovorne strokovne odločitve na vseh področjih upravljanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom. S pridobljenimi znanji bodo lahko obvladovali sodobne principe arhivske teorije in prakse ter tako prispevali h kvalitetnejšemu razvoju teoretičnih in metodoloških spoznanj s področja dokumentologije in arhivistike.

Zakaj izbrati študij arhivistike in dokumentologije? 

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A) predvideva, da morajo javnopravne osebe, nosilci javnih pooblastil in javnih služb imeti zaposlenega in  izobraženega arhivista. Teh je po evidencah okrog 3000. Magistrski študijski program Arhivistika in dokumentologija na Alma Mater Euroapaea – ECM ponuja znanja, ki bodo diplomantom (magistrom arhivistike in dokumentologije) omogočala upravljanje in celovito obvladovanje dokumentov v najrazličnejših informacijskih sistemih.

  • Predstavitvena knjižica ARH (PDF)

Predmetniki

1. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
Skupaj za celotni študij 120
1. semester
1 Teoretične osnove arhivske znanosti in arhivska etika 10
2 Osnove dokumentologije 10
3
Pravna država in ureditev pravnega varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva
10
Skupaj 30
2. semester
4 Osnove organizacije informacij 10
5 E-arhivi in hramba digitalnega gradiva 10
6 Raziskovalne metode 10
Skupaj 30

2. LETNIK

  Predmet ECTS
Skupaj za 1.letnik 60
Skupaj za celotni študij 120
3. semester
7 Zgodovina arhivske dejavnosti 9
8 Izbirni predmet I. 7
9 Izbirni predmet II. 7
10 Projektna naloga 7
Skupaj 30
4. semester
11 Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva 10
12 Magistrska naloga 20
Skupaj 30

Ostali predmeti

  IZBIRNI PREDMETI ECTS
1 Dostop do informacij, uporabniki informacijskih virov in storitev 7
2 Zgodovine Evrope novega veka 7
3 Informacijski marketing 7
4 Elementi kartografije 7
5 Izbrana poglavja s področja standardizacije na področju upravljanja z dokumenti 7
6 Razvoj in struktura institucij 7
7
Elementi konzerviranja in restavriranja arhivskega in dokumentarnega gradiva
7
8 Vrednotenje arhivskega in dokumentarnega gradiva 7
9 Kulturna zgodovina Slovencev 7
10
Varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva v izrednih razmerah
7
11 Izbrana poglavja iz arhivske teorije in prakse 7
Podiplomski študijski program druge stopnje Arhivistika in dokumentologija traja 2 leti (4 semestre) in obsega 120 ECTS kreditnih točk.
 
Posamezni predmeti so grupirani v tematska področja. Obvezni predmeti so razporejeni po štirih semestrih znotraj dveh letnikov podiplomskega programa v obsegu 79 ECTS kreditnih točk. Dopolnjujejo se z izbirnimi predmeti v obsegu 14 ECTS kreditnih točk, ki zagotavljajo lastno izbirnost študentov in so uvrščeni v tretji semester. Tretji semester se dopolnjuje tudi s projektno nalogo v obsegu 7 ECTS. V zadnjem, četrtem semestru je magistrsko delo v obsegu 20 ECTS, kar skupaj pomeni 120 ECTS. Izbirnih predmetov je 11 in vsi so vrednoteni s po 7 ECTS. Možno jih je izbirati iz nabora predlaganih izbirnih predmetov.
 
Študenti zaključijo študij tako, da opravijo:
-     8 obveznih predmetov (79 ECTS),
-     2 prosto izbirna predmeta (14 ECTS),
-     1 projektno nalogo (7 ECTS),
-     Magistrsko nalogo (20 ECTS).

Predavatelji

Sodeluje pri študijskih programih:

Dodiplomski študij: Arhivistika
Magistrski študij: Arhivistika in dokumentologija
Magistrski študij: Arhivske znanosti

CV:

Bibliografija: Preberi več

Izredni profesor dr. Peter Pavel Klasinc (1946), arhivski svetnik, je osnovno in srednjo šolo končal v Mariboru in študij nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv profesor zgodovine in profesor umetnostne zgodovine. Leta 1987 je magistriral in nato leta 1992 doktoriral na Univerzi v Zagrebu s temo Materialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih ter tako pridobil naziv doktor informacijskih znanosti s področja družboslovnih znanosti.

Od leta 1968 je bil zaposlen v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, kjer je bil med leti 1972 in 1976 tudi direktor. Leta 1976 se je zaposlil v Pokrajinskem arhivu Maribor in prevzel tamkajšnji Oddelek za gospodarske arhive. Leta 1982 je prevzel mesto direktorja mariborskega arhiva in to funkcijo opravljal do leta 1994. Med tem časom je bil pobudnik in organizator posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih ter skrbel za izdajo zbornika Arhivi – Sodobni arhivi, ki so izhajali do leta 2003. V teh letih se je začel ukvarjati tudi z raziskovanjem lokalne zgodovine, kasneje pa arhivske znanosti, arhivistike ter arhivske teorije in prakse. Ves čas objavlja strokovne članke v publikacijah Arhivi (izdaja Arhivsko društvo Slovenije), Sodobni arhivi (izdajal Pokrajinski arhiv Maribor), Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja (izdaja Pokrajinski arhiv Maribor) ter Atlanti in Atlanti+ (izdaja Mednarodni inštitut arhivskih znanosti).

Leta 1984 je ustanovil Center za strokovna in tehnična vprašanja v arhivih, ki je kasneje prerasel v Mednarodni inštitut arhivskih znanosti s sedežem v Pokrajinskem arhivu Maribor, kasneje na Univerzi v Mariboru, od leta 2006 pa ima inštitut tudi izpostavo v Državnem arhivu v Trstu. Profesor Peter Pavel Klasinc ves čas opravlja mesto direktorja inštituta ter glavnega in odgovornega urednika glasil, ki ju izdaja inštitut – Atlanti in Atlanti+.

Peter Pavel Klasinc je tudi aktiven član Arhivskega društva Slovenije – več let je opravljal funkcijo predsednika društva (1979–1983), sočasno je bil eno leto tudi predsednik Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije. V tem času je skupaj z ostalimi predstavniki jugoslovanskih arhivov sodeloval v projektu Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, hkrati pa je bil urednik slovenskega dela te edicije. Arhivsko društvo Slovenije mu je leta 2016 podelilo Aškerčevo nagrado, najvišjo strokovno priznanje v Republiki Sloveniji, ki se podeljuje za dosežke v arhivistiki, in sicer za življenjsko delo na področju slovenske arhivistike, zlasti posredovanja arhivske dediščine javnosti, organizacije študijskega programa arhivistike in dosežkov na arhivskem področju v mednarodnem merilu.

Profesor Peter Pavel Klasinc je avtor več kot petsto znanstvenih, raziskovalnih, študijskih in strokovnih del. Dopolnilno se je izobraževal v Nemčiji, Avstriji, Italiji, na Norveškem in Rusiji ter aktivno sodeloval z mnogimi arhivisti iz celega sveta. Danes je predstojnik študijskih programov Arhivistike na vseh treh bolonjskih stopnjah, član strokovnih komisij in senata AMEU–ECM.

Prednosti študija

Celostno znanje o arhivskih gradivih

Študij arhivistike in dokumentologije zagotavlja obvladovanje znanja, ki je potrebno za poslovanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom od njegovega nastanka preko uporabnosti, vrednotenja, varovanja in dolgoročne hrambe v prostojnih arhivih.

Vzpostavljanje lastnih arhivskih programov

Na podlagi pridobljenih znanj in kompetenc bodo magistri arhivistike in dokumentologije sposobni vzpostavljati in implementirati programe za upravljanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom, kar bo ustvarajalcem za nizke stroške prineslo velike koristi.

Vsa predavanja Alma Mater Europaea – ECM so e-podprta, saj jih snemamo. Spremljate jih lahko v živo, posnetek pa si lahko doma tudi večkrat ponovno zavrtite. 

Štipendije in partnerstva

Zaposljivost

Magistrski študij programa Arhivistika in dokumentologija zagotavlja izobrazbeni profil s kompetencami za določena dela in naloge v okviru varovanja in poslovanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom. Znanje magistrov arhivistike in dokumentologije omogoča zaposlovanje pri vseh ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva.

Magistri arhivistike in dokumentologije se lahko zaposlijo kot:

  • vodje arhivskih služb pri ustvarjalcih arhivskega in dokumentarnega gradiva v večjih podjetjih, društvih, skupnostih in agencijah;
  • raziskovalci ali vodje projektov v znanstveno raziskovalnih in visokošolskih ustanovah
  • vodje arhivskih služb na ministrstvih, občinah, univerzah, fakultetah, bolnišnicah ter drugih večjih državnih in privatnih ustanovah;
  • arhivisti v pristojnih arhivih, muzejih, galerijah, knjižnicah, informacijskih centrih ipd.
  • TRAJANJE ŠTUDIJA: 4 semestre / 2 leti
  • KREDITNE TOČKE: 120 ECTS
  • PRIDOBLJEN NAZIV: magister arhivistike in dokumentologije / magistrica arhivistike in dokumentologije
  • LOKACIJA ŠTUDIJA: Maribor, Ljubljana
  • ZAČETEK PREDAVANJ: oktober

Vprašanja, pohvale, pobude, mnenja