Socialna gerontologija

Socialna gerontologija preučuje staranje, potrebe starejših ter družbene, psihološke in socialne vidike poznejših življenjskih obdobij. Staranje prebivalstva odpira vprašanja kakovosti življenja, samostojnosti, socialne vključenosti, medgeneracijskega sodelovanja in organizacije podpore, zato področje zahteva povezovanje znanj iz različnih strok.

Na Univerzi Alma Mater Europaea izvajamo triletni visokošolski strokovni študij socialne gerontologije, ki traja šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk ECTS. Program se izvaja redno in izredno v Mariboru, Kopru in Ljubljani, predavanja pa je mogoče spremljati tudi online. Po uspešno opravljenih obveznostih diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani socialni gerontolog oziroma diplomirana socialna gerontologinja.

Kaj preučuje socialna gerontologija?

Socialna gerontologija staranja ne obravnava samo kot biološkega procesa. Osredotoča se tudi na spremembe v družinskih odnosih, socialnem okolju, zdravju, življenjskih navadah, ekonomskem položaju in vključevanju starejših v skupnost.

Študenti spoznavajo dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja v starosti, ter različne načine podpore posameznikom in njihovim bližnjim. Pomembne vsebine vključujejo komunikacijo, socialno varstvo, rehabilitacijo, organizacijo storitev, medgeneracijske odnose in ohranjanje aktivnosti starejših.

Študij socialne gerontologije zato povezuje razumevanje posameznika z razumevanjem ustanov, storitev in širših družbenih procesov, povezanih s staranjem prebivalstva.

Študij socialne gerontologije povezuje različna strokovna področja

Predmetnik je interdisciplinaren. V prvem letniku študenti pridobivajo temeljna znanja o psiholoških, socioloških in andragoških dejavnikih staranja ter spoznavajo osnove socialne gerontologije, komunikacije, organizacije in socialnega managementa.

Vsebina programa vključuje več medsebojno povezanih področij:

• staranje in družba, kjer študenti spoznavajo psihološke, sociološke, demografske in družinske vidike staranja;
• zdravje in rehabilitacijo, vključno z zdravjem, boleznimi, celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo;
• komunikacijo in delo z ljudmi, kjer so pomembni medgeneracijska komunikacija, timsko delo in supervizija;
• organizacijo in management, ki vključujeta socialni management, organizacijsko vedenje, projektno delo in organizacijsko kulturo;
• socialno in skupnostno delo, povezano s pristopi dela s starejšimi, podporo v skupnosti in organizacijo prostega časa;
• raziskovalna in informacijska znanja, ki študente pripravljajo na strokovno zbiranje, vrednotenje in uporabo podatkov.

Program vključuje tudi ekonomske, pravne in etične vidike staranja, zato študent pridobi širši pogled na dejavnike, ki vplivajo na položaj starejših v družbi.

Praktično usposabljanje v vseh treh letnikih

Praksa je pomemben del študija socialne gerontologije, saj omogoča neposredno spoznavanje dela v ustanovah in drugih okoljih, povezanih s starejšimi. Praktično usposabljanje je vključeno v vse tri letnike:

v 1. letniku študent opravi 40 ur prakse;

v 2. letniku opravi 120 ur prakse;

v 3. letniku opravi 160 ur prakse.

Praktično usposabljanje organizira univerza. Poteka v različnih ustanovah po Sloveniji, študent pa lahko glede na organizacijo usposabljanja izbere zavod, v katerem bo prakso opravljal.

Med praktičnim delom študent spoznava organizacijo dela, potrebe uporabnikov, sodelovanje različnih strok ter načine načrtovanja podpore starejšim. Če je študent že zaposlen in ima ustrezne strokovne izkušnje, lahko pod pogoji univerze zaprosi za priznanje praktičnega usposabljanja.

Praksa tako omogoča povezovanje teorije z dejanskim strokovnim okoljem ter razvoj komunikacijskih, organizacijskih in drugih kompetenc, pomembnih za delo s starejšimi.

Redni in izredni študij s hibridnim spremljanjem predavanj

Socialna gerontologija se izvaja redno in izredno. Predavanja potekajo v živo, hkrati pa jih je mogoče spremljati online prek aplikacije Zoom. Predavanja se snemajo, zato si lahko študent posnetek ogleda tudi pozneje v spletni učilnici Moodle. Posnetki ostanejo dostopni skozi študijsko leto.

Pri rednih študentih velja določena struktura obvezne prisotnosti. Najmanj 60 % predavanj morajo spremljati v živo na lokaciji, preostalih 40 % pa lahko spremljajo online oziroma prek posnetkov. Pri spremljanju na daljavo morajo v predpisanem roku oddati povzetek predavanja. Izpolnjevanje obveznosti glede prisotnosti je povezano tudi s pogoji za pristop k izpitu.

Za izredne študente obvezna razporeditev 60 % prisotnosti v živo in 40 % online ne velja. Predavanja lahko spremljajo online oziroma prek posnetkov ter opravijo zahtevane obveznosti v spletnem učnem okolju.

Obvezne vaje in različna prisotnost za redne ter izredne študente

Vaje so pri študiju socialne gerontologije obvezne in so namenjene aktivni uporabi znanja, praktičnemu delu, obravnavi primerov ter sodelovanju med študenti.

Redni študenti morajo biti na vajah 100-odstotno prisotni, izredni študenti pa morajo biti prisotni na najmanj 50 % vseh vaj pri posameznem predmetu. Izpolnjevanje zahtevanega deleža prisotnosti je pogoj za pristop k izpitu.

Vaje praviloma potekajo na lokaciji, se ne snemajo in jih ni mogoče spremljati online.

Izpiti potekajo v živo z možnostjo druge lokacije

Izpiti pri programu Socialna gerontologija potekajo v živo. Predmeti si praviloma sledijo zaporedno, zato je prvi izpitni rok organiziran po zaključenih predavanjih in opravljenih vajah pri posameznem predmetu.

Študent se lahko glede opravljanja izpita dogovori tudi za drugo lokacijo Alma Mater. Konkretna možnost je odvisna od organizacije posameznega izpitnega roka oziroma dogovora z izvajalcem.

Takšen način organizacije študija omogoča sprotno opravljanje obveznosti in zmanjšuje kopičenje večjega števila izpitov v enem samem izpitnem obdobju.

Sodelovalno učenje povezuje študente, mentorje in praktično okolje

Študij socialne gerontologije ne temelji samo na individualnem učenju. Del študijskega procesa vključuje sodelovalne oblike dela, ki študentom omogočajo izmenjavo pogledov ter povezovanje različnih strokovnih znanj.

Sodelovalno učenje se lahko izvaja skozi:

• skupinske projekte in seminarske naloge, pri katerih študenti skupaj obravnavajo izbrano strokovno vprašanje;
• timsko raziskovalno delo, ki razvija sposobnost načrtovanja, razdelitve nalog in argumentirane predstavitve rezultatov;
• tesno sodelovanje z mentorji pri študijskih, raziskovalnih in praktičnih obveznostih;
• povezovanje s prakso in delodajalci, predvsem v okviru praktičnega usposabljanja in projektnega dela;
• interdisciplinarno sodelovanje, pri katerem se povezujejo znanja socialne gerontologije, zdravstva, psihologije, sociologije, managementa in drugih področij.

Študentom je na voljo tudi tutorski sistem. V njem sodelujejo tutorji študenti in tutorji učitelji, Alma Mater pa zagotavlja tudi podporo online tutorja pri organizaciji študija prek spletnih platform.

Kaj razlikuje študijske programe med posameznimi visokošolskimi ustanovami?

Tudi kadar imajo programi na različnih visokošolskih ustanovah podoben ali enak naziv, se lahko njihova vsebina in organizacija precej razlikujeta. Zato je pri primerjavi smiselno preveriti več kot samo ime programa.

Razlike se lahko kažejo predvsem v:

predmetniku in vsebinski usmerjenosti, saj se razlikujejo obvezni in izbirni predmeti, kompetence diplomantov ter raziskovalni, aplikativni ali mednarodni poudarki;

načinu izvedbe, ki vključuje organizacijo predavanj, možnosti hibridnega ali online spremljanja, velikost skupin, obseg praktičnega usposabljanja in razporeditev obveznosti;

pedagoškem pristopu, kjer se lahko razlikujejo poudarek na raziskovalnem delu, individualnem mentorstvu, povezovanju s prakso in mednarodnem sodelovanju;

izbirnih možnostih, kot so izbirni predmeti, mednarodne izmenjave, projekti in sodelovanje z delodajalci;

organizaciji študija, kamor sodijo pogoji za napredovanje, izpitni roki, administrativni postopki in podpora študentom.

Pri programih Alma Mater je pomembna tudi interdisciplinarna in aplikativna usmerjenost, saj univerza izvaja študijske programe na področjih zdravstva, družboslovja, tehnike, humanistike in drugih disciplin.

Kakovost študija se spremlja tudi z zbiranjem mnenj študentov, diplomantov, delodajalcev in drugih deležnikov. Komisija za študijske zadeve spremlja izvajanje študijskih programov ter lahko daje pobude za njihove spremembe in dopolnitve.

Akreditacija, evropska primerljivost in sistem kakovosti

Socialna gerontologija je akreditiran visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Traja tri leta, obsega 180 ECTS in je umeščen na prvo bolonjsko stopnjo. Program je akreditiran v slovenskem visokošolskem sistemu pri NAKVIS.

Uporaba sistema ECTS in bolonjske strukture omogoča primerljivost ravni in obsega študija s študijskimi programi v evropskem visokošolskem prostoru. To ne pomeni, da imajo vsi evropski programi enak predmetnik, temveč da obstaja skupen okvir za razumevanje stopnje in obsega študija.

Univerza Alma Mater Europaea ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001:2015. Alma Mater ima tudi mednarodno akreditacijo ECBE, vendar ta velja za dodiplomski program Management poslovnih sistemov in magistrski program Evropske poslovne študije, ne neposredno za program Socialna gerontologija. NAKVIS je nacionalna, ne mednarodna akreditacija.

Katere kompetence razvija študij socialne gerontologije?

Študenti se učijo prepoznavati potrebe starejših, razumeti dejavnike, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, ter sodelovati pri načrtovanju podpornih storitev in dejavnosti. Pomemben poudarek je tudi na socialni vključenosti ter sodelovanju med različnimi generacijami.

Študij socialne gerontologije razvija predvsem sposobnosti za:

• razumevanje psiholoških, socialnih in družbenih vidikov staranja;
• strokovno komunikacijo s starejšimi, njihovimi bližnjimi in drugimi strokovnjaki;
• sodelovanje pri načrtovanju programov in storitev za starejše;
• prepoznavanje pomena ohranjanja aktivnosti in samostojnosti;
• razumevanje organizacije socialnih ter podpornih storitev;
• sodelovanje pri projektih s področja kakovostnega staranja in medgeneracijskega povezovanja;
• uporabo osnov raziskovalnega dela pri obravnavi vprašanj staranja.

Kje lahko diplomanti uporabljajo pridobljeno znanje?

Znanje s področja socialne gerontologije je uporabno v okoljih, ki izvajajo storitve in programe za starejše. Možnosti vključujejo domove za starejše, posebne socialne zavode, centre za socialno delo, zdravstvene domove, negovalne oddelke bolnišnic, zdravilišča in terapevtsko-rehabilitacijske centre.

Konkretno delovno mesto in obseg nalog sta vedno odvisna od zahtev delodajalca, veljavnih predpisov ter dodatnih znanj in izkušenj posameznika. Socialna gerontologija je interdisciplinarno področje, zato diplomanti pridobljena znanja uporabljajo predvsem tam, kjer je treba razumeti potrebe starejših ter povezovati socialne, organizacijske in podporne vidike dela.

Komu je namenjen študij socialne gerontologije?

Študij socialne gerontologije je primeren za kandidate, ki jih zanimajo staranje, delo z ljudmi, medgeneracijski odnosi, socialno varstvo, organizacija podpornih storitev in kakovost življenja starejših.

Pomembni so sposobnost komunikacije, spoštljiv odnos do posameznika, odgovornost ter pripravljenost na sodelovanje z različnimi strokami. Program povezuje teoretično znanje, praktično usposabljanje, raziskovalno delo in sodelovanje z ljudmi v različnih strokovnih okoljih.

Socialna gerontologija tako omogoča sistematično razumevanje staranja in konkretnih potreb starejših. Z interdisciplinarnim predmetnikom, praktičnim usposabljanjem in različnimi oblikami sodelovalnega učenja študent pridobi podlago za nadaljnji strokovni razvoj na področjih, povezanih s kakovostnim staranjem.

1. Koliko časa traja študij socialne gerontologije in kakšen naziv pridobim?

Dodiplomski študij socialne gerontologije traja tri leta oziroma šest semestrov in obsega 180 ECTS. Po uspešno opravljenih vseh študijskih obveznostih diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani socialni gerontolog oziroma diplomirana socialna gerontologinja.

2. Koliko praktičnega usposabljanja vključuje študij socialne gerontologije?

Praktično usposabljanje poteka v vseh treh letnikih. V prvem letniku študent opravi 40 ur prakse, v drugem 120 ur, v tretjem pa 160 ur praktičnega usposabljanja. Tako študent že med študijem spoznava konkretno delo v okoljih, povezanih s starejšimi, ter teoretična znanja povezuje s prakso.

3. Kdo organizira praktično usposabljanje?

Praktično usposabljanje pri študiju socialne gerontologije organizira univerza. Poteka v različnih zavodih in ustanovah, kjer lahko študent spoznava delo s starejšimi ter organizacijo socialnih, zdravstvenih in drugih podpornih storitev. Študent lahko glede na organizacijo prakse izbere zavod, v katerem jo želi opravljati.

4. Kako se izvaja študij socialne gerontologije?

Program se izvaja redno in izredno. Predavanja potekajo v živo, mogoče pa jih je spremljati tudi online. Ker se predavanja snemajo, si lahko študent posnetek ogleda tudi pozneje v Moodlu. Vaje in praktično usposabljanje vključujejo več neposrednega sodelovanja in imajo posebna pravila glede obvezne prisotnosti.

5. Koliko prisotnosti na predavanjih je obvezne za redne in izredne študente?

Redni študenti morajo 60 % predavanj spremljati v živo na lokaciji, preostalih 40 % pa lahko spremljajo online oziroma prek posnetkov ob izpolnitvi zahtevanih obveznosti. Ta razporeditev za izredne študente ne velja, zato lahko predavanja spremljajo online oziroma prek posnetkov in opravijo zahtevane obveznosti v spletnem učnem okolju.

6. Ali so vaje pri študiju socialne gerontologije obvezne?

Da. Pri rednih študentih je zahtevana 100-odstotna prisotnost na vajah, pri izrednih pa najmanj 50-odstotna prisotnost pri vajah posameznega predmeta. Izpolnjen zahtevan obseg prisotnosti je pogoj za pristop k izpitu. Vaje praviloma potekajo na lokaciji in se ne snemajo.

7. Kako potekajo izpiti in ali jih lahko opravljam na drugi lokaciji?

Izpiti pri študiju socialne gerontologije potekajo v živo. Če študent iz utemeljenih organizacijskih razlogov želi izpit opravljati na drugi lokaciji Alma Mater, je možen dogovor glede druge lokacije. Konkretno možnost mora preveriti pri posameznem izpitnem roku.

8. Kolikšna je šolnina za izredni študij socialne gerontologije?

Po ceniku za študijsko leto 2026/27 znaša šolnina za izredni študij socialne gerontologije 3.000 EUR v prvem letniku, v drugem in tretjem letniku pa 2.900 EUR na letnik. Redni študij je trenutno naveden kot brezplačen.

9. Ali je program Socialna gerontologija akreditiran in primerljiv z evropskimi programi?

Da. Socialna gerontologija je akreditiran visokošolski strokovni program prve stopnje, ki obsega 180 ECTS. Umeščen je v bolonjski sistem, zato sta njegova stopnja in obseg študija primerljiva z visokošolskimi programi prve stopnje v evropskem visokošolskem prostoru. Posamezni predmetniki in vsebinske usmeritve se med ustanovami lahko razlikujejo.

10. Kako se študij na Alma Mater razlikuje od podobnih programov na drugih ustanovah?

Razlike med programi posameznih visokošolskih ustanov so lahko v predmetniku, izbirnih vsebinah, praktičnem usposabljanju, načinu izvedbe, razporeditvi obveznosti, pedagoškem pristopu in možnostih sodelovanja z mentorji ter delodajalci. Pri Alma Mater je poudarek tudi na interdisciplinarnosti in povezovanju teoretičnega znanja z aplikativnim ter praktičnim delom. Pri primerjavi programov je zato smiselno preveriti dejanski predmetnik in organizacijo študija, ne samo naziv programa.

11. Kakšne možnosti skupinskega in sodelovalnega učenja ponuja program?

Študenti sodelujejo pri skupinskih projektih in seminarskih nalogah, timskem raziskovalnem delu ter drugih oblikah sodelovanja. Študij socialne gerontologije vključuje tudi sodelovanje z mentorji, povezovanje s praktičnimi okolji in delodajalci ter interdisciplinarno delo, pri katerem se povezujejo znanja različnih strokovnih področij.

12. Kako Alma Mater spremlja in izboljšuje kakovost študijskih programov?

Kakovost se spremlja tudi z zbiranjem povratnih informacij študentov, diplomantov, delodajalcev in drugih deležnikov. Komisija za študijske zadeve spremlja kakovost pedagoškega dela ter lahko daje pobude za prenovo in dopolnjevanje študijskih programov. Na ta način se vsebina in izvedba študija prilagajata strokovnemu razvoju in potrebam okolja.

13. Ali ima Alma Mater standard ISO in mednarodne akreditacije?

Da. Univerza Alma Mater Europaea ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001:2015. Študijski program Socialna gerontologija je nacionalno akreditiran v sistemu NAKVIS. NAKVIS ni mednarodna akreditacija. Mednarodno akreditacijo ECBE ima Alma Mater za Management poslovnih sistemov in Evropske poslovne študije.

14. Ali po uspešnem zaključku študija prejmem diplomo?

Da. Po uspešno opravljenih vseh obveznostih študija socialne gerontologije diplomant pridobi ustrezen strokovni naslov in diplomsko listino. Izdaja diplomske listine in priloge k diplomi je vključena v stroške študija oziroma vpisa v skladu z aktualnim cenikom Alma Mater.

15. Ali imam po zaključku študija še dostop do študijskih gradiv Alma Mater?

Ne. Po zaključku študija oziroma diplomiranju študent izgubi študijski dostop do gradiv Alma Mater. Zato je priporočljivo, da si gradiva, ki jih sme hraniti za lastne študijske potrebe, ustrezno uredi še pred zaključkom študija.

16. Kje se lahko zaposli diplomirani socialni gerontolog?

Diplomanti lahko pridobljeno znanje uporabljajo v domovih za starejše, posebnih socialnih zavodih, centrih za socialno delo, zdravstvenih domovih, negovalnih oddelkih bolnišnic, zdraviliščih ter terapevtsko-rehabilitacijskih centrih. Konkretne naloge in pogoji zaposlitve so odvisni od posameznega delovnega mesta, dodatnih kompetenc ter veljavnih strokovnih in zakonskih zahtev.