Arhivistika

Arhivistika je strokovno področje, ki se ukvarja z nastankom, razvrščanjem, vrednotenjem, urejanjem, varovanjem in dolgoročno hrambo dokumentarnega ter arhivskega gradiva. Njena vloga ni omejena na hranjenje zgodovinskih dokumentov. Sodobni arhivisti upravljajo tudi elektronske dokumente, podatkovne zbirke in digitalne arhive ter skrbijo, da informacije ostanejo verodostojne, dostopne in ustrezno zaščitene.

Na Univerzi Alma Mater Europaea izvajamo triletni visokošolski strokovni študij arhivistike, ki obsega šest semestrov oziroma 180 kreditnih točk ECTS. Program povezuje arhivsko znanost, dokumentologijo, informacijske tehnologije, pravo, zgodovino in praktično delo z gradivom. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani arhivist oziroma diplomirana arhivistka.

Kaj obsega arhivistika v sodobnem informacijskem okolju?

Arhivistika obravnava celoten življenjski cikel dokumentov. Ta se začne že ob njihovem nastanku in nadaljuje z evidentiranjem, razvrščanjem, uporabo, vrednotenjem ter dolgoročno hrambo. Pri tem je treba upoštevati strokovne postopke, zakonodajo, informacijsko varnost in značilnosti gradiva.

Digitalizacija je delo arhivistov razširila na nova področja. Elektronsko gradivo zahteva drugačne načine zajema, hrambe, zaščite in zagotavljanja dostopa kot dokumenti na papirju. Pomembno je tudi ohranjanje njegove avtentičnosti in celovitosti skozi daljše časovno obdobje, čeprav se informacijski sistemi, formati datotek in programska oprema spreminjajo.

Študij arhivistike zato vključuje znanja, potrebna za delo s fizičnim in digitalnim gradivom. Študenti se učijo razumeti organizacijsko okolje, v katerem dokumenti nastajajo, ter postopke, s katerimi se pomembne informacije ohranijo za upravne, pravne, poslovne, raziskovalne in kulturne namene.

Študij arhivistike povezuje stroko, pravo in informacijske tehnologije

Predmetnik je zasnovan interdisciplinarno. V prvem letniku študenti spoznajo uvod v arhivistiko, teoretične osnove arhivske znanosti in dokumentologije, zgodovino arhivske dejavnosti, poslovno informatiko, raziskovalne metode ter delovanje institucij. Pomemben del vsebin so tudi e-arhivi, saj se upravljanje dokumentacije vedno bolj seli v digitalna okolja.

V drugem letniku se študij arhivistike osredotoči na materialno varstvo, arhivsko pravo, zakonodajo s področja upravljanja podatkov, konservacijo in restavriranje gradiva ter strokovne postopke popisovanja in urejanja. Študenti obravnavajo tudi tipologijo gradiva in metode dela z dokumentacijo pri njenih ustvarjalcih.

Izbirni predmeti omogočajo dodatno usmerjanje v vsebine, kot so:

• informacijska varnost, pri kateri študenti spoznavajo zaščito dokumentov in informacij v elektronskem okolju; 
• zajem in hramba e-arhiva, ki obravnavata dolgoročno upravljanje digitalnega gradiva; 
• latinska paleografija in latinski jezik, uporabna pri delu s starejšimi pisnimi viri; 
• javni e-arhivi, njihova informacijska infrastruktura in spremljevalne storitve; 
• kulturna zgodovina Slovencev in zgodovina Evrope novega veka, ki pomagata razumeti izvor, vsebino in širši kontekst arhivskega gradiva. 

Takšna sestava programa študentom omogoča, da arhivskega gradiva ne obravnavajo zgolj kot zbirko dokumentov, temveč kot informacije, ki nastajajo znotraj pravnih, upravnih, tehnoloških in družbenih procesov.

Osem tednov praktičnega usposabljanja v tretjem letniku

Pomemben del programa je praksa, saj arhivistika zahteva natančno poznavanje strokovnih postopkov in sposobnost njihove uporabe v konkretnem okolju. Praktično usposabljanje poteka v tretjem letniku in traja osem tednov.

Praksa je vključena v predmet Praksa, ki je ovrednoten z 10 ECTS, in se povezuje s predmetom Projektna naloga, ovrednotenim s 5 ECTS. Praktično usposabljanje organizira fakulteta, študent pa si lahko ustrezno mesto za opravljanje prakse poišče tudi sam.

Med usposabljanjem študent spoznava delovne procese, organizacijo dokumentacije in naloge, povezane z arhivskim ali dokumentarnim gradivom. Če ima že ustrezne delovne izkušnje, lahko zaprosi za priznanje prakse kot neformalno pridobljenega znanja.

Praktični del študija arhivistike omogoča povezovanje teorije z dejanskimi nalogami, kot so urejanje in popisovanje gradiva, sodelovanje pri digitalizaciji, preverjanje dokumentacije ali priprava gradiva za dolgoročno hrambo.

Izredni študij s prilagodljivo organizacijo predavanj in vaj

Študij arhivistike se izvaja izredno. Predavanja praviloma potekajo v popoldanskem času med 16.00 in 20.00. Snemajo se, posnetki pa so študentom v Moodlu dostopni skozi študijsko leto, kar omogoča lažje usklajevanje študija z zaposlitvijo in drugimi obveznostmi.

Če študent predavanje spremlja online za nazaj, mora v šestih dneh oddati povzetek predavanja v Moodle, da se mu prizna 100-odstotna prisotnost. Pri fizični udeležbi se prisotnost zabeleži ob udeležbi na predavanju.

Vaje so obvezne in se glede na predmet oziroma organizacijo izvedbe opravljajo na lokaciji ali online. Med tednom praviloma potekajo v popoldanskem času med 16.00 in 20.15, ob sobotah pa med 9.00 in 13.15. Vaje se ne snemajo, 100-odstotna prisotnost pa je pogoj za pristop k izpitu.

Izpiti sledijo zaključenim predmetom

Predmeti so praviloma organizirani zaporedno, zato prvi izpitni rok sledi že po zaključenih predavanjih in vajah pri posameznem predmetu. Študentu tako praviloma ni treba čakati na klasično izpitno obdobje.

Za posamezen predmet se praviloma razpišejo trije izpitni roki. Izpit se lahko glede na predmet opravlja v prostorih Alma Mater ali online, praviloma v popoldanskem času okoli 16. ure.

Pri izpitih v živo sta praviloma možnosti Maribor ali Ljubljana, natančen način in lokacija pa sta odvisna od organizacije posameznega predmeta oziroma dogovora z nosilcem predmeta.

Akreditiran študij in podpora študentom

Program Arhivistika je akreditiran visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je prvo akreditacijo programa podelila 15. decembra 2016.

Alma Mater ima vzpostavljen tudi sistem vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001:2015. Univerza ima poleg nacionalnih akreditacij tudi mednarodne akreditacije za posamezne programe. Mednarodna akreditacija ECBE se nanaša na dodiplomski program Management poslovnih sistemov in magistrski program Evropske poslovne študije, zato je ne smemo neposredno pripisovati programu Arhivistika.

Študentom je med študijem na voljo tudi tutorski sistem. V njem sodelujejo tutorji študenti in tutorji učitelji, podporo pri organizaciji študija prek spletnih platform pa zagotavlja tudi online tutor. Tutorstvo pomaga predvsem pri vključevanju v študijsko okolje, organizaciji študijskih obveznosti in reševanju vprašanj, ki se pojavijo med študijem.

Katere kompetence pridobijo diplomirani arhivisti?

Po zaključenem programu diplomanti razumejo načela upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradiva od njegovega nastanka do dolgoročne hrambe. Usposobljeni so za sodelovanje pri urejanju, popisovanju, vrednotenju, varovanju in zagotavljanju dostopa do gradiva.

Študij arhivistike razvija tudi kompetence za:

• delo z elektronskimi dokumenti in digitalnimi arhivi; 
• razumevanje arhivske zakonodaje in pravil upravljanja podatkov; 
• sodelovanje pri digitalizaciji in vzpostavljanju sistemov elektronske hrambe; 
• prepoznavanje tveganj za fizično in digitalno gradivo; 
• raziskovanje ter strokovno predstavitev arhivskih vsebin; 
• sodelovanje z ustvarjalci gradiva, uporabniki arhivov in drugimi strokovnjaki. 

Diplomanti lahko pridobljena znanja uporabljajo v javnih in zasebnih arhivih, državni upravi, občinah, kulturnih ustanovah, izobraževalnih in raziskovalnih organizacijah ter podjetjih, ki upravljajo večje količine poslovne ali druge dokumentacije.

Komu je namenjen študij arhivistike?

Študij arhivistike je primeren za kandidate, ki jih zanimajo dokumenti, podatki, zgodovina, pravo in informacijske tehnologije. Pomembne so natančnost, sistematičnost, odgovoren odnos do informacij in pripravljenost na spremljanje tehnoloških sprememb.

Arhivistika omogoča razumevanje dokumentov kot dokazov o delovanju posameznikov, organizacij in družbe. S povezovanjem klasičnih arhivskih postopkov, zakonodaje, digitalnih tehnologij in praktičnega usposabljanja program pripravlja diplomante na odgovorno upravljanje informacij v fizičnem in elektronskem okolju.

1. Koliko časa traja študij arhivistike in kakšen naziv pridobim?

Dodiplomski študij arhivistike traja tri leta oziroma šest semestrov in obsega 180 ECTS. Po uspešno opravljenih vseh študijskih obveznostih diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani arhivist oziroma diplomirana arhivistka.

2. Koliko praktičnega usposabljanja vključuje študij arhivistike?

Študij arhivistike vključuje osem tednov praktičnega usposabljanja v tretjem letniku. Praksa je ovrednotena z 10 ECTS, z njo pa je povezano tudi projektno delo pri predmetu Projektna naloga, ki obsega 5 ECTS. Študent med praktičnim usposabljanjem teoretično znanje povezuje z dejanskimi postopki upravljanja dokumentarnega in arhivskega gradiva.

3. Ali prakso organizira Alma Mater ali si jo lahko študent poišče sam?

Praktično usposabljanje organizira fakulteta, študent pa si lahko ustrezno mesto za prakso poišče tudi sam. Če ima študent že ustrezne delovne izkušnje, lahko zaprosi za priznanje prakse kot neformalno pridobljenega znanja.

4. Kako se izvaja študij arhivistike?

Študij arhivistike se izvaja izredno. Predavanja praviloma potekajo med 16.00 in 20.00, snemajo se, posnetki pa ostanejo študentom dostopni v Moodlu skozi študijsko leto. Vaje se glede na predmet izvajajo na lokaciji ali online, praviloma med 16.00 in 20.15 med tednom oziroma med 9.00 in 13.15 ob sobotah.

5. Ali so predavanja in vaje pri študiju arhivistike obvezni?

Pri študiju arhivistike se prisotnost na predavanjih evidentira glede na način spremljanja. Če študent posnetek predavanja spremlja online za nazaj, mora v šestih dneh v Moodle oddati povzetek, s čimer si zagotovi 100-odstotno prisotnost. Pri fizični udeležbi se prisotnost zabeleži ob predavanju. Na vajah je zahtevana 100-odstotna prisotnost, ki je tudi pogoj za pristop k izpitu.

6. Kako potekajo izpiti pri študiju arhivistike?

Predmeti si praviloma sledijo zaporedno, zato je prvi izpitni rok razpisan po končanih predavanjih in vajah pri posameznem predmetu. Za predmet se praviloma razpišejo trije izpitni roki. Izpiti se glede na predmet opravljajo v prostorih Alma Mater ali online in so praviloma organizirani v popoldanskem času.

7. Ali lahko izpit opravljam na drugi lokaciji Alma Mater?

Da. Kadar izpit poteka v živo, ga je glede na organizacijo posameznega predmeta mogoče opravljati v Mariboru ali Ljubljani, pri nekaterih predmetih pa izpit poteka online. Lokacija oziroma način opravljanja sta odvisna od konkretnega izpitnega roka in dogovora z nosilcem predmeta.

8. Kolikšna je šolnina za študij arhivistike in ali jo je mogoče plačati na obroke?

Šolnina za posamezni letnik študija arhivistike znaša 2.900 EUR. Plačilo je praviloma mogoče v enem, dveh, petih ali osmih obrokih. Pri obročnem plačilu se obračunajo tudi administrativni stroški posameznega obroka, zato je pred vpisom smiselno preveriti aktualne plačilne pogoje.

9. Ali je program Arhivistika akreditiran?

Da. Visokošolski strokovni program Arhivistika je akreditiran pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Prva akreditacija programa je bila podeljena 15. decembra 2016. Program traja tri leta in obsega 180 ECTS.

10. Kakšno podporo imajo študenti med študijem?

Študentom je na voljo tutorski sistem, ki vključuje tutorje študente in tutorje učitelje, za podporo pri uporabi spletnih platform in organizaciji online študijskega procesa pa tudi online tutor. Tutorstvo je namenjeno lažjemu vključevanju v študij, usmerjanju pri študijskih obveznostih in podpori pri različnih vprašanjih med študijem.

11. Ali ima Alma Mater standard ISO in mednarodne akreditacije?

Da. Univerza Alma Mater Europaea ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015, študijski program Arhivistika pa je nacionalno akreditiran pri NAKVIS. Alma Mater ima tudi mednarodno akreditacijo ECBE, vendar ta velja za dodiplomski program Management poslovnih sistemov in magistrski program Evropske poslovne študije, ne za program Arhivistika.

12. Ali po uspešnem zaključku študija arhivistike prejmem diplomo?

Da. Po opravljenih vseh obveznostih študija arhivistike diplomant prejme diplomsko listino na slavnostni podelitvi. Sestavni del diplome je tudi priloga k diplomi, izdana v slovenskem in angleškem jeziku, ki vsebuje podatke o opravljenem študiju in pridobljeni izobrazbi.

13. Ali imam po zaključku študija še dostop do gradiv v Moodlu?

Ne. Ko študent zaključi študij oziroma diplomira, izgubi študijski dostop do gradiv Alma Mater. Zato je smiselno, da si gradiva, ki jih je dovoljeno hraniti za lastne študijske potrebe, ustrezno uredi še v času aktivnega študentskega statusa.

14. Kje se lahko zaposli diplomirani arhivist?

Diplomanti lahko delujejo v javnih in zasebnih arhivih, državni upravi, občinah, muzejih, knjižnicah, kulturnih ustanovah, raziskovalnih organizacijah ter podjetjih, ki upravljajo večje količine dokumentacije. Znanje, pridobljeno med študijem arhivistike, je uporabno tudi pri digitalizaciji, upravljanju elektronskih dokumentov, informacijskih sistemih in organizaciji dokumentacijskih služb.