Humanistični študiji

Humanistični študij je namenjen poglobljenemu razumevanju človeka, njegovih idej, vrednot, zgodovine, kulture, umetnosti in načinov mišljenja. Humanistika ne obravnava samo preteklosti, temveč pomaga razlagati tudi aktualne družbene spremembe, etična vprašanja, politične procese, medkulturne odnose in vpliv tehnologije na sodobnega človeka.

Na Univerzi Alma Mater Europaea izvajamo triletni dodiplomski študij humanistike, ki obsega šest semestrov oziroma 180 kreditnih točk ECTS. Program poteka izredno v Ljubljani in hibridno, kar omogoča tudi spremljanje predavanj na daljavo. Diplomanti po uspešno opravljenih obveznostih pridobijo strokovni naslov diplomant oziroma diplomantka humanistike.

Kaj preučuje humanistika?

Humanistika združuje vede, ki se ukvarjajo s človekovim mišljenjem, ustvarjanjem, zgodovinskim razvojem in kulturnim okoljem. Mednje sodijo filozofija, zgodovina, književnost, etika, estetika, religijske študije, kulturne študije in druga področja, ki pomagajo razumeti človekovo izkušnjo.

Pri študiju humanistike se študenti ne učijo le posameznih dejstev ali teorij. Razvijajo sposobnost primerjanja različnih pogledov, prepoznavanja argumentov, razumevanja besedil in presojanja kompleksnih vprašanj. Takšno znanje je pomembno pri obravnavi tem, ki nimajo vedno enega preprostega ali dokončnega odgovora.

Program vključuje tudi sodobne vsebine, povezane z globalizacijo, družbenimi neenakostmi, človekovimi pravicami, medkulturnostjo, trajnostjo, tehnologijo in digitalno humanistiko. Humanistični študij tako povezuje klasična vprašanja o človeku z izzivi sodobne družbe.

Humanistični študij povezuje filozofijo, zgodovino in sodobno kulturo

Predmetnik je zasnovan tako, da študenti najprej pridobijo temeljno razumevanje humanističnih ved, nato pa znanje postopoma uporabijo pri raziskovanju zahtevnejših družbenih in kulturnih vprašanj.

Vsebina študija med drugim vključuje:

• etiko in politično filozofijo, kjer študenti obravnavajo vrednote, odgovornost, pravičnost, demokracijo in človekove pravice;
• logiko in analitično filozofijo, ki razvijata sposobnost oblikovanja, preverjanja in vrednotenja argumentov;
• historično mišljenje in hermenevtiko, s katerima študenti spoznavajo razlago zgodovinskih virov, idej in besedil;
• estetiko, umetnost in književnost, ki omogočajo razumevanje ustvarjalnosti, vizualne kulture in različnih oblik kulturnega izražanja;
• religijske študije in medreligijski dialog, usmerjene v razumevanje religij ter njihovega kulturnega in družbenega pomena;
• svetovne kulture in medkulturnost, ki obravnavajo različna kulturna okolja in odnose med njimi;
• sodobne družbene teme, kot so feminizem, tehnologija, identiteta, globalizacija, neenakost in trajnost.

V zadnjem delu programa se študij humanistike usmeri tudi v aplikativno filozofijo, filozofijo prava, filozofijo vzgoje, kritično teorijo in raziskovanje vizualne kulture. Program se zaključi z izdelavo zaključne naloge.

Izbirni predmeti omogočajo prilagoditev študija

Študenti lahko del programa oblikujejo glede na svoje interese. Med izbirnimi vsebinami so kulturna zgodovina Slovencev, evropska zgodovina, antropologija antičnih svetov, feministična teorija, medijski študiji ter povezovanje filozofije in literature.

Program vključuje tudi aktualne vsebine s področja digitalnega okolja. Predmeti, kot sta Uvod v digitalno humanistiko in Kritični pristopi k digitalni humanistiki, obravnavajo uporabo digitalnih metod pri raziskovanju kulture, zgodovine in družbe. Študenti lahko spoznavajo tudi vprašanja narativa, identitete, etike pripovedovanja ter filozofskega dialoga z otroki.

Takšna izbira omogoča, da se humanistični študij usmeri bolj v filozofijo, zgodovino, kulturo, medije, digitalno okolje ali družbena vprašanja. Izbirni predmeti ne nadomeščajo temeljnih vsebin, temveč jih dopolnjujejo z bolj specializiranimi pogledi.

Raziskovalno delo in razvijanje kritičnega mišljenja

Pomemben del programa je raziskovalni praktikum, pri katerem študenti obravnavajo izbrane teme iz zgodovine humanizma in umetnosti. Raziskovalni praktikum ni klasična praksa oziroma praktično usposabljanje v organizaciji. Dodiplomski program Humanistični študiji ne vključuje obvezne prakse.

Pri raziskovalnem delu se študenti učijo oblikovati raziskovalna vprašanja, poiskati primerne vire, presoditi njihovo zanesljivost ter ugotovitve predstaviti na jasen in argumentiran način.

Študij humanistike razvija predvsem:

• kritično branje strokovnih, zgodovinskih in medijskih besedil;
• jasno pisno in ustno izražanje;
• oblikovanje ter vrednotenje argumentov;
• primerjanje različnih teorij in kulturnih pogledov;
• razumevanje etičnih in družbenih posledic odločitev;
• raziskovanje humanističnih in interdisciplinarnih vprašanj;
• sposobnost povezovanja zgodovinskih vsebin s sodobnimi pojavi.

Te kompetence so uporabne tudi zunaj klasičnih humanističnih poklicev, zlasti v okoljih, kjer so pomembni presoja informacij, razumevanje širšega konteksta, raziskovanje in jasno komuniciranje.

Hibridna izvedba študija v Ljubljani in na daljavo

Humanistični študij se izvaja izredno in hibridno. Predavanja je mogoče spremljati v živo na lokaciji v Ljubljani ali na daljavo. Posnetki predavanj so študentom na voljo tudi v spletni učilnici.

Pri predavanjih velja zahtevani delež prisotnosti v skladu s pravili, ki se uporabljajo na ravni univerze. Pri spremljanju predavanj na daljavo se lahko prisotnost evidentira tudi z izpolnitvijo zahtevanih obveznosti v spletnem učnem okolju. Vaje so obvezne in zahtevajo aktivno sodelovanje študenta.

Izpiti se lahko glede na predmet in razpisani izpitni rok izvajajo v živo ali online. Pri posameznih rokih je mogoče izpit opravljati tudi na drugi razpoložljivi lokaciji Alma Mater, pri čemer je treba vedno preveriti način in lokacijo konkretnega izpitnega roka.

Hibridna izvedba povečuje prilagodljivost, vendar študij humanistike še vedno zahteva redno sodelovanje, samostojno branje, pripravo pisnih nalog in sprotno opravljanje študijskih obveznosti.

Možnosti uporabe znanja po zaključku študija

Diplomanti lahko znanje uporabljajo v okoljih, kjer so pomembni razumevanje družbenih in kulturnih procesov, analitično delo, komunikacija, raziskovanje in priprava vsebin. Možnosti so odvisne od zahtev posameznega delovnega mesta, dodatnih znanj in izkušenj kandidata.

Področja dela lahko vključujejo:

• javne ustanove, občine in druge organizacije javnega sektorja;
• muzeje, galerije, gledališča, festivale in kulturne organizacije;
• založništvo, uredništva, medije, odnose z javnostmi in pripravo vsebin;
• raziskovalne in projektne skupine;
• nevladne organizacije ter projekte s področja človekovih pravic in razvoja skupnosti;
• kulturni turizem in varovanje kulturne dediščine;
• izobraževalne in svetovalne dejavnosti, kadar kandidat izpolnjuje pogoje konkretnega delovnega mesta.

Program sam po sebi ne vodi samo do enega določenega poklica. Prednost, ki jo ponuja humanistika, je širina znanja in možnost njegove uporabe v različnih strokovnih okoljih.

Komu je namenjen študij humanistike?

Študij humanistike je primeren za kandidate, ki jih zanimajo filozofija, zgodovina, kultura, umetnost, družba in aktualna etična vprašanja. Od študenta zahteva pripravljenost na branje, razpravo, pisanje, raziskovanje in samostojno oblikovanje utemeljenih stališč.

V program se lahko vpišejo kandidati z opravljeno splošno maturo. Kandidati s poklicno maturo morajo opraviti tudi dodatni izpit iz enega od določenih maturitetnih predmetov. Vpis je mogoč tudi za kandidate, ki so pred 1. junijem 1995 zaključili štiriletni srednješolski program. Ob omejitvi vpisa se upoštevata uspeh pri zaključnem izpitu oziroma maturi ter uspeh v tretjem in četrtem letniku srednje šole.

Humanistični študij omogoča sistematično razumevanje človeka in družbe ter razvija sposobnost kritične presoje informacij, argumentiranega izražanja in raziskovanja kompleksnih vprašanj. Povezuje klasična humanistična področja s sodobnimi družbenimi, kulturnimi in digitalnimi izzivi.

1. Kaj je humanistika in katera področja vključuje?

Humanistika preučuje človeka, njegovo mišljenje, kulturo, zgodovino, umetnost, jezik, vrednote in odnose v družbi. Povezuje področja, kot so filozofija, zgodovina, etika, estetika, književnost, religijske in kulturne študije. Sodobna humanistika obravnava tudi vprašanja tehnologije, identitete, globalizacije, človekovih pravic in družbenih sprememb.

2. Koliko časa traja humanistični študij in kakšen naziv pridobim?

Dodiplomski humanistični študij traja tri leta oziroma šest semestrov in obsega 180 ECTS. Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih in zaključni nalogi študent pridobi strokovni naslov diplomant humanistike oziroma diplomantka humanistike.

3. Ali študij humanistike vključuje prakso?

Ne. Študij humanistike ne vključuje klasične prakse oziroma praktičnega usposabljanja v podjetju ali ustanovi. Predmetnik vključuje raziskovalni praktikum, vendar gre za raziskovalno študijsko obveznost, pri kateri študent razvija sposobnosti dela z viri, oblikovanja raziskovalnih vprašanj in argumentirane predstavitve ugotovitev.

4. Kako se izvaja študij humanistike – v živo ali na daljavo?

Študij humanistike se izvaja hibridno. Predavanja je mogoče spremljati v živo v Ljubljani ali na daljavo, posnetki pa so dostopni tudi v spletnem učnem okolju. Tak način omogoča večjo prilagodljivost, vendar mora študent še vedno redno opravljati zahtevane študijske obveznosti.

5. Ali so predavanja in vaje pri humanističnem študiju obvezni?

Pri predavanjih velja zahtevan delež prisotnosti v skladu s splošnimi pravili Univerze Alma Mater Europaea. Pri spremljanju predavanj na daljavo je treba izpolniti zahtevane obveznosti za evidentiranje prisotnosti. Vaje so obvezne, saj vključujejo aktivno sodelovanje, razpravo in delo na vsebinah posameznega predmeta.

6. Kako potekajo izpiti pri študiju humanistike?

Izpiti pri študiju humanistike se lahko glede na predmet in razpisani rok izvajajo v živo ali online. Pri posameznih izpitnih rokih je lahko omogočeno tudi opravljanje izpita na drugi lokaciji Alma Mater. Natančen način, termin in lokacijo je treba preveriti pri konkretnem razpisanem izpitnem roku.

7. Kolikšna je šolnina za dodiplomski študij humanistike?

Šolnina za študij humanistike znaša 2.600 EUR na študijsko leto. Ker univerza cenik sprejema za posamezno študijsko leto, je pred vpisom priporočljivo preveriti aktualni cenik in morebitne druge prispevke, povezane s študijem.

8. Ali je program Humanistični študiji akreditiran in primerljiv z evropskimi študijskimi programi?

Da. Program Humanistični študiji je akreditiran v slovenskem visokošolskem sistemu in obsega 180 ECTS na prvi bolonjski stopnji. Sistem ECTS omogoča primerljivost obsega študijskih obveznosti v evropskem visokošolskem prostoru. Univerza Alma Mater Europaea ima vzpostavljen tudi sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015, pri čemer je treba ISO standard ločiti od akreditacije posameznega študijskega programa.

9. Kaj prejmem po uspešnem zaključku študija?

Po uspešnem zaključku študija humanistike in izpolnitvi vseh obveznosti študent pridobi strokovni naslov diplomant oziroma diplomantka humanistike. Do slovesne podelitve diplome prejme začasno potrdilo o diplomiranju, ki nadomešča izvirnik diplomske listine.

10. Kakšno podporo imajo študenti med študijem?

Študentom je na voljo tutorski sistem, ki vključuje tutorje študente in tutorje učitelje, za podporo pri uporabi spletnih platform in organizaciji online študijskega procesa pa tudi online tutor. Tutorstvo je namenjeno lažjemu vključevanju v študij, usmerjanju pri študijskih obveznostih in podpori pri različnih vprašanjih med študijem.

11. Ali imam po zaključku študija še dostop do študijskih gradiv Alma Mater?

Ne. Po zaključku študija oziroma diplomiranju študent izgubi dostop do študijskih gradiv Alma Mater. Gradiva, ki jih je dovoljeno hraniti za lastne študijske potrebe, si je zato smiselno urediti še pred zaključkom študija.

12. Kje se lahko zaposli diplomant humanistike?

Diplomanti lahko znanje uporabljajo v kulturi, medijih, založništvu, javnem sektorju, odnosih z javnostmi, turizmu, raziskovanju, nevladnih organizacijah in pri pripravi različnih strokovnih vsebin. Humanistični študij razvija prenosljive sposobnosti, kot so kritično mišljenje, analiza virov, argumentirano izražanje in razumevanje družbenih procesov, konkretne možnosti zaposlitve pa so odvisne tudi od dodatnih znanj in izkušenj posameznika.