Arhivske znanosti

Skozi triletni doktorski program, ovrednoten s 180 ECTS, študenti razvijajo sposobnosti samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela in poglobljeno strokovno znanje. Posebno pozornost namenjamo razumevanju sodobnih arhivskih sistemov, zanesljivosti informacij in razvoju raziskovalnih pristopov, ki odgovarjajo na potrebe digitalne družbe.

Kaj vključuje doktorski študij Arhivskih znanosti?

Doktorski program Arhivske znanosti združuje teoretične temelje arhivistike, raziskovalno metodologijo in obravnavo sodobnih tehnologij za upravljanje informacij ter arhivskega gradiva.

Študenti poglabljajo znanje o različnih vrstah arhivskega gradiva, organizaciji arhivskih sistemov, pravnih vidikih arhiviranja ter metodah dolgoročnega ohranjanja dokumentov. Pomemben del programa predstavlja tudi raziskovanje elektronskega arhiviranja in informacijske infrastrukture.

V okviru doktorskega študija se posvečamo zlasti naslednjim področjem:

• Arhivistika in arhivske znanosti – raziskovanje arhivskih sistemov, organizacije arhivskega gradiva in sodobnih arhivskih praks.
• Elektronsko arhiviranje – upravljanje elektronskih dokumentov, informacijska infrastruktura in dolgoročna hramba digitalnega gradiva.
• Arhivsko pravo in varovanje informacij – pravni vidiki arhiviranja, dostopnost dokumentov ter varovanje osebnih podatkov.
• Ohranjanje arhivskega gradiva – raziskovanje metod varovanja, konserviranja in restavriranja arhivskega gradiva.
• Znanstvenoraziskovalna metodologija – načrtovanje raziskav, analiza raziskovalnih problemov in priprava znanstvenih del.

Program tako omogoča povezovanje tradicionalnega arhivskega znanja s sodobnimi tehnološkimi, pravnimi in organizacijskimi vprašanji.

Predmetnik in raziskovalne kompetence

Doktorski študij traja tri leta oziroma šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk ECTS. Študijski program je zasnovan tako, da študenti postopoma razvijajo raziskovalne kompetence in pripravljajo samostojno doktorsko raziskavo.

V prvem letniku pridobivajo poglobljeno znanje o arhivskih znanostih, elektronskem arhiviranju in informacijski infrastrukturi. Spoznavajo metodologije znanstvenega raziskovanja ter v okviru doktorskega seminarja oblikujejo raziskovalno usmeritev.

V drugem letniku se osredotočijo na pripravo znanstvenega dela, raziskovalne metode v arhivistiki in izdelavo dispozicije doktorske disertacije. Program vključuje tudi individualno znanstvenoraziskovalno delo in izbirne predmete, ki omogočajo poglobitev znanja na izbranem področju.

Tretji letnik je namenjen izdelavi doktorske disertacije, ki predstavlja osrednji rezultat samostojnega raziskovalnega dela.

Študenti lahko svoje znanje dodatno usmerjajo z izbirnimi predmeti s področij arhivskega prava, dokumentnih sistemov, varovanja osebnih podatkov, elektronskega arhiviranja, kulturne zgodovine in ohranjanja arhivskega gradiva.

Kako poteka doktorski študij Arhivskih znanosti?

Program izvajamo kot izredni doktorski študij, pri čemer je organizacija študijskih obveznosti prilagojena tudi kandidatom, ki želijo študij usklajevati s poklicnim delom.

Predavanja se izvajajo v hibridni obliki, kar študentom omogoča spremljanje predavanj na lokaciji ali na daljavo prek aplikacije Zoom. Praviloma potekajo v popoldanskem času, med 16. in 20. uro.

Študijski proces se trenutno izvaja v Ljubljani, ob zadostnem interesu pa je možna izvedba tudi v Mariboru. Posnetki predavanj so študentom dostopni v spletni učilnici Moodle, pri spremljanju predavanj na daljavo pa veljajo določene obveznosti za evidentiranje prisotnosti.

Pot do doktorata vključuje opredelitev raziskovalnega področja, pripravo dispozicije, individualno raziskovalno delo, znanstveno objavljanje ter izdelavo in zagovor doktorske disertacije.

Komu je namenjen doktorski program Arhivske znanosti?

Doktorski program je primeren za posameznike, ki želijo svoje strokovno znanje nadgraditi z raziskovanjem arhivskih sistemov, dokumentarnega gradiva in upravljanja informacij.

Posebej zanimiv je lahko za:

• Arhiviste in strokovnjake za dokumentarno gradivo, ki želijo poglobiti znanje ter razvijati nove raziskovalne pristope.
• Strokovnjake za elektronsko arhiviranje, ki jih zanimajo digitalna hramba, informacijska infrastruktura in dolgoročno ohranjanje elektronskih dokumentov.
• Raziskovalce s področja zgodovine in kulturne dediščine, ki želijo raziskovati arhivske vire in njihovo uporabo.
• Strokovnjake za upravljanje informacij in dokumentnih sistemov, ki se ukvarjajo z organizacijo, zaščito ter dostopnostjo dokumentarnega gradiva.
• Kandidate z akademskimi in raziskovalnimi ambicijami, ki želijo prispevati k razvoju arhivskih znanosti.

Za vpis morajo kandidati izpolnjevati pogoje glede predhodne izobrazbe, določene v uradnem razpisu in pogojih doktorskega programa.

Karierne možnosti po zaključku doktorskega študija

Doktorat iz arhivskih znanosti omogoča razvoj kompetenc za zahtevnejše raziskovalne, strokovne in vodstvene naloge na področju arhivistike ter upravljanja dokumentarnega gradiva.

Diplomanti lahko svoje znanje uporabljajo v arhivih, dokumentacijskih centrih, raziskovalnih ustanovah, visokošolskem izobraževanju ter organizacijah, ki se ukvarjajo z elektronskim arhiviranjem in dolgoročno hrambo informacij.

Raziskovalne kompetence so uporabne tudi pri razvoju arhivskih politik, vzpostavljanju digitalnih arhivskih sistemov, upravljanju občutljivih podatkov in strokovnem svetovanju.

Pridobljena znanja predstavljajo pomembno podlago za nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo, sodelovanje v interdisciplinarnih projektih in strokovni razvoj na področju arhivskih znanosti.

Razvijajte prihodnost arhivskih znanosti na Alma Mater

Na Univerzi Alma Mater Europaea doktorski študij Arhivskih znanosti povezujemo s sodobnimi raziskovalnimi izzivi in razvojem digitalne družbe. Študentom omogočamo poglobljeno raziskovanje pod vodstvom izkušenih visokošolskih učiteljev ter povezovanje znanja različnih strokovnih področij.

Z raziskovalno usmerjenim programom spodbujamo razvoj novih znanstvenih spoznanj, kritično obravnavo arhivskih vprašanj in iskanje strokovnih rešitev za dolgoročno ohranjanje informacij ter kulturne dediščine.

Če želite nadgraditi svoje znanje arhivistike in razvijati samostojno raziskovalno pot, raziščite doktorski program Arhivske znanosti na Alma Mater ter preverite pogoje za vpis.

Pogosta vprašanja o doktorskem študiju Arhivskih znanosti

1. Kaj vključuje doktorski študij Arhivskih znanosti?

Doktorski študij Arhivskih znanosti na Alma Mater vključuje poglobljeno raziskovanje arhivistike, elektronskega arhiviranja, informacijskih sistemov, arhivskega prava in metodologije znanstvenega raziskovanja. Študenti razvijajo kompetence za samostojno raziskovalno delo, pripravo znanstvenih prispevkov in izdelavo doktorske disertacije na izbranem področju arhivskih znanosti.

2. Koliko časa traja doktorski študij Arhivskih znanosti?

Doktorski študij Arhivskih znanosti traja tri leta oziroma šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk ECTS. Prvi dve leti sta namenjeni poglabljanju strokovnega znanja, raziskovalnim metodam in pripravi dispozicije, tretje leto pa izdelavi doktorske disertacije. Po uspešno zaključenih študijskih obveznostih in zagovoru študent pridobi naziv doktor oziroma doktorica znanosti.

3. Kakšni so pogoji za vpis na doktorski študij Arhivskih znanosti?

Na doktorski študij Arhivskih znanosti se lahko vpišejo kandidati z zaključenim študijskim programom druge stopnje oziroma drugo ustrezno izobrazbo, določeno v vpisnih pogojih. Možen je tudi vpis kandidatov z nekaterimi predbolonjskimi kvalifikacijami, pri katerih lahko veljajo dodatne študijske obveznosti. Podrobne pogoje preverite v aktualnem razpisu za vpis na Alma Mater.

4. Ali je doktorski študij Arhivskih znanosti izredni?

Da, doktorski študij Arhivskih znanosti izvajamo kot izredni študij. Predavanja praviloma potekajo v popoldanskem času, med 16. in 20. uro, kar omogoča lažje usklajevanje študija s poklicnimi obveznostmi. Študij vključuje tudi samostojno raziskovalno delo, pripravo znanstvenih prispevkov in doktorske disertacije.

5. Ali lahko doktorski študij Arhivskih znanosti spremljam na daljavo?

Predavanja doktorskega programa Arhivske znanosti potekajo v hibridni obliki. Študenti jih lahko spremljajo na lokaciji ali prek aplikacije Zoom. Posnetki predavanj so na voljo v spletni učilnici Moodle. Pri spremljanju predavanj na daljavo morajo študenti upoštevati pravila glede prisotnosti in oddaje povzetkov predavanj. Hibridna izvedba ne pomeni nujno, da je vse študijske obveznosti mogoče opraviti na daljavo.

6. Kje poteka doktorski študij Arhivskih znanosti?

Doktorski študijski program Arhivske znanosti se trenutno izvaja v Ljubljani. Ob zadostnem interesu je možna izvedba tudi v Mariboru. Ker program vključuje hibridna predavanja, lahko študenti del študijskih aktivnosti spremljajo tudi na daljavo. Pred prijavo priporočamo, da preverite aktualno lokacijo in način izvedbe.

7. Katere izbirne predmete vključuje doktorski program Arhivske znanosti?

Program vključuje izbirne predmete, kot so Dokumentni sistemi in arhiviranje, Organizacijski sistemi v arhivistiki, Temeljne prvine arhivskega prava, Uporaba arhivskega gradiva in varovanje osebnih podatkov ter Upravljanje s tveganji pri elektronskem arhiviranju. Študenti lahko tako raziskovalno usmeritev dopolnjujejo z znanjem s področja digitalnega arhiviranja, pravnih vprašanj, zgodovine ali ohranjanja arhivskega gradiva.

8. Kako poteka priprava doktorske disertacije iz arhivskih znanosti?

Priprava doktorske disertacije poteka postopoma skozi celoten študij. V prvem letniku doktorandi opredelijo raziskovalno področje in oddajo obrazec D1, v drugem letniku pa pripravijo dispozicijo doktorske disertacije. Po njeni potrditvi nadaljujejo individualno znanstvenoraziskovalno delo. V tretjem letniku se osredotočijo na pripravo doktorske disertacije, znanstveno objavljanje in izpolnitev pogojev za javni zagovor.

9. Kakšne so zaposlitvene možnosti po doktoratu iz arhivskih znanosti?

Doktorji arhivskih znanosti lahko razvijajo kariero v arhivih, dokumentacijskih centrih, raziskovalnih inštitutih, visokošolskem izobraževanju ter organizacijah, ki upravljajo dokumentarno in elektronsko gradivo. Pridobljene raziskovalne kompetence so uporabne tudi na področju arhivskih politik, digitalnih arhivskih sistemov, varovanja občutljivih podatkov in strokovnega svetovanja.

10. Kdaj se začne doktorski študij Arhivskih znanosti in kako se prijavim?

Predavanja doktorskega študija Arhivskih znanosti se praviloma začnejo novembra. Kandidati morajo pred prijavo preveriti aktualni razpis, izpolnjevanje vpisnih pogojev, zahtevano dokumentacijo in prijavne roke. Informacije o postopku vpisa ter prijava so dostopne na uradni spletni strani Alma Mater, za dodatna pojasnila pa smo na voljo na elektronskem naslovu studij@almamater.si.