Več vode spomladi, manj poleti. Podnebne spremembe ne vplivajo le na količino vode, temveč tudi na to, kdaj je ta na voljo.
Nova študija, ki jo je vodil Martin Masten z Univerze v Gradcu, pri njej pa so sodelovali doc. dr. rer. nat. Matevž Vremec z Univerze Alma Mater Europaea ter drugi raziskovalni kolegi iz Gradca, preučuje vpliv podnebnih sprememb na alpske izvire. Študija Climate change impacts on alpine springs in Austria: shifts in discharge seasonality and water availability je objavljena v znanstveni reviji Journal of Hydrology.
Raziskovalci so preučevali 70 alpskih izvirov na območju avstrijskih Alp, ki se med seboj razlikujejo po podnebnih in hidrogeoloških značilnostih. Z modeli padavin in odtoka, ki upoštevajo tudi sneg, so analizirali, kako bi se izdatnost izvirov lahko spreminjala po treh različnih scenarijih izpustov toplogrednih plinov vse do leta 2100. Primerjali so zgodovinsko obdobje 1980–2009 z bližnjo prihodnostjo 2030–2059 in obdobjem 2070–2099.
Rezultati pokažejo zanimivo sliko. Največjih sprememb ne gre pričakovati nujno pri skupni letni količini vode, temveč pri njeni razporeditvi skozi leto. Spremembe letnega pretoka pri večini analiziranih skupin namreč ostajajo v območju nekaj odstotkov v pozitivno ali negativno smer, precej izrazitejši pa so sezonski premiki.
Pri izvirih, ki so močno odvisni od snega, raziskovalci napovedujejo povečanje pretoka spomladi, medtem ko se poleti in jeseni pretoki zmanjšujejo. Manj vode v poletnem času je pričakovati tudi pri izvirih, ki se hitro odzivajo na padavine in druge hidrološke spremembe.
Pomembno se spreminja tudi čas najnižjih pretokov. Obdobja z najmanj vode, ki so se pojavljala predvsem pozno pozimi in zgodaj spomladi, se po projekcijah pomikajo proti poletju in jeseni. Pri scenarijih z višjimi izpusti toplogrednih plinov je ta premik še izrazitejši.
To pomeni, da bi bili lahko nekateri alpski izviri v prihodnosti najbolj ranljivi prav v času poletnih suš. Kot je ob predstavitvi raziskave poudaril Vremec: zaradi zgodnejšega taljenja snega lahko pričakujemo več vode spomladi in manj poleti.
Razlike se kažejo tudi med posameznimi deli Avstrije. Raziskava napoveduje zmanjšanje pretoka izvirov v zahodni Avstriji pri vseh obravnavanih scenarijih in časovnih obdobjih, pri srednjih in visokih scenarijih izpustov pa se zmanjševanje pojavlja tudi na jugu države. Med najbolj občutljivimi so izviri, katerih napajanje je povezano s snegom, ter izviri z izrazitim upadanjem pretoka po obdobju napajanja.
Ugotovitve so pomembne tudi z vidika oskrbe s pitno vodo. Izvirska voda zagotavlja približno polovico potreb po pitni vodi v Avstriji, v nekaterih regijah pa je celo edini vir oskrbe. Razumevanje prihodnjih sprememb zato ni pomembno le za raziskovanje vplivov podnebnih sprememb, temveč tudi za načrtovanje prilagajanja in trajnostno upravljanje vodnih virov.
