Človeški duh mora prevladati nad tehnologijo

Udeleženci so razpravljali o preoblikovalni vlogi umetne inteligence na področjih humanistike, medicine, umetnosti, naravoslovja, družboslovja, prava, ekonomije, religije ter tehničnih in okoljskih znanosti. Konferenca je ponudila poglobljen vpogled v to, kako umetna inteligenca spreminja raziskovalne pristope, ustvarjalne procese in družbene strukture ter kakšne priložnosti in izzive prinaša prihodnosti.

Prof. dr. Verica Trstenjak, podpredsednica EASA in predsedujoča konferenci, je v uvodnem nagovoru izpostavila, zakaj je dogodek tako pomemben: »Pomemben je zaradi stopnje razvoja umetne inteligence. Znanost je gonilna sila družbe, zato jo moramo izboljšati tudi z našim znanjem. Cilj te konference je povezati znanstvenike različnih področij in razpravljati o izzivih na področju umetne inteligence. Umetno inteligenco moramo jemati kot orodje, vendar je človeški duh še vedno gonilo prihodnosti. Misel Alberta Einsteina, ki pravi Človeški duh mora prevladati nad tehnologijo, je po mojem mnenju izjemno pomembna za prihodnost na vseh področjih znanosti – še posebej pa za temo, o kateri danes razpravljamo. Naj bo to naše vodilo, vodilo vseh nas, znanstvenikov.«

Kaj je umetna inteligenca?

Osrednji govorec konference je bil predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Klaus Mainzer, ki je na vprašanje, kaj je umetna inteligenca v znanosti in tehnologiji, odgovoril: moderna umetna inteligenca je strojno učenje, strojno učenje pa je predvsem navdihnjeno z načinom učenja naših možganov. Nevronska mreža je, mimogrede, razdeljena v sloje, podobno kot neokorteks človeških možganov, podatkovni tokovi pa se sprožajo z učnimi algoritmi. Na primer, nadzorovano učenje pomeni, da je sistem sprva treniran s določeno fotografijo, ki je sestavljena iz množice pikslov – ti se prilagajajo z utežmi –, nato pa je sistem sposoben prepoznati to predhodno naučeno fotografijo med ogromnim številom drugih fotografij ali obrazov. Okrepljeno učenje pa pomeni, da je sistem sposoben izboljšati svojo rešitev s pomočjo nagrad iz okolja. To je podobno otroku v učilnici, ki ga popravi učitelj. Današnje nevronske mreže v realnem svetu so zelo kompleksne. Sestavljene so iz milijonov nevronov in milijard uteži, in ne le iz šestih slojev, kot človeški možgani, temveč iz stotin in tisočev slojev. Danes ne učimo več samo velikih jezikovnih modelov, temveč tudi velike vizualne modele, velike senzorične modele, velike motorične modele. To poteka v sodobni robotiki. In vsi ti veliki podatkovni sklopi so usklajeni z dobro znanimi učnimi algoritmi. Prihodnost bo taka, da se bodo vse te že obstoječe digitalne, z umetno inteligenco podprte infrastrukture združile. Ključnega pomena je zdravstveni sistem. Ni dovolj imeti visoke tehnologije v kirurgiji. Danes potrebujemo digitalno komunikacijo. 

Živimo v času vojn. To je dejstvo. In tako obrambni sistem danes ne bi bil mogoč brez podpore orodij umetne inteligence. Evropa je pod pritiskom politično, gospodarsko, vojaško in tako naprej. Evropa se mora izogniti pretirani regulaciji in birokraciji, ki zavirata inovacije in konkurenčnost. V nasprotnem primeru, in to je danes velika nevarnost, je evropska suverenost ogrožena. Največja skrb glede umetne inteligence danes pa je, mislim, dejstvo, da UI posega v našo človeško identiteto.
Prof. dr. Klaus Mainzer

Izr. prof. dr. Boštjan Turk iz Univerze v Ljubljani je izpostavil dejstvo, da umetna inteligenca ni več zgolj orodje, temveč partner pri ustvarjanju, ki izziva naše razumevanje avtorstva, izvirnosti in same domišljije. V današnji seji bomo zato raziskali, kako te tehnologije preoblikujejo književnost, glasbo, umetnost in vizualno izražanje ter kako nas, kot znanstvenike, umetnike, mislece in raziskovalce, spodbujajo k ponovnemu premisleku meja umetniške prakse.

Humanistične vrednote kot pogoj

Prof. dr. Igor Maver, Univerza v Ljubljani: Danes lahko rečemo, da obstajata dve skupini ljudi: tisti, ki so umetni inteligenci zelo naklonjeni, in tisti, ki so do nje precej zadržani, zlasti na področju umetnosti in tekstovne ustvarjalnosti. Pojavlja se vprašanje, ali bo prihodnji literarni pisec postal zgolj popravljalec besedil, ki jih ustvarijo roboti umetne inteligence in veliki jezikovni modeli. Napredek je nepovraten in neustavljiv, a ključno je, da so sistemi UI usklajeni s humanističnimi vrednotami. Te morajo biti prisotne tudi v procesu njihovega globokega učenja. Jasno je, da bodo napredni jezikovni modeli ostali med nami, vendar mora ostati prednostna naloga ta, da človeštvo ohrani popoln nadzor. Pri strojnem prevajanju je treba ločiti med neleposlovnimi besedili, kjer je UI lahko zelo uporabna, in leposlovnimi oziroma ustvarjalnimi besedili. Pri literarnem prevajanju utilitaren pristop ne zadošča, saj mora biti rezultat vedno umetniški, estetski in etični človeški užitek, česar UI ne more verodostojno posnemati.

Prihodnost UI in globalna tekma infrastrukture

Prof. dr. Martin Hörmann, direktor za odnose z vlado in javne politike, Microsoft Avstrija: »Čez 36 dni bo svet dosegel nov mejnik, saj bo čez 36 dni ne le novo leto, temveč bo minila prva četrtina stoletja. In brez dvoma je svet drugačen, kot je bil leta 2000. Če je pri zadnjih 25 letih ena stvar jasna, je to, da tehnologija koraka naprej. In tudi če pogledamo prejšnje stoletje, vojne, gripe, pandemije, depresijo in tako naprej , je tehnologija v istem času še naprej napredovala. Veliko vprašanje za nas kot družbo, pa tudi za Microsoft, je, kaj bo prinesla naslednja četrtina stoletja. O tem smo veliko razmišljali in pred dvema tednoma objavili poročilo o razširjanju umetne inteligence. In jasno je, da bo, samo tri leta po začetku revolucije generativne UI, to eden ključnih dejavnikov naslednjih 25 let. 

Generativna UI je eksplodirala. Je najhitrejša širitev tehnologije v zgodovini človeštva. Danes imamo po svetu 1,2 milijarde uporabnikov generativne UI. In kljub temu bi morali razmišljati in se spomniti, kakšen vpliv ima, ko te tehnologije ne dosežejo vseh. Vsako noč v Afriki 43 % celine, to je 700 milijonov ljudi, nima dostopa do elektrike.
Prof. dr. Martin Hörmann

"Ko opazujemo svet in ko poročamo o podatkih, poteka razprava, ki se že odvija po vsem svetu: gre za tekmovanje pri gradnji infrastrukture. Katera država ima največ? Združene države Amerike in Kitajska skupaj predstavljajo 43 % globalno nameščenih gigavatov podatkovnih centrov. Jasno je, da bi UI sploh obstajala, so potrebni podatkovni centri. A resnica je, da je v tej razpravi še en zelo pomemben element: prihodnost pripada tistim, ki UI uporabljajo in ki jo uporabljajo bolje kot kdorkoli drug.«

Mag. Barbara Ofner iz LexisNexis Avstrija je predstavila, kako generativna umetna inteligenca preoblikuje pravno delo. Pojasnila je, da njihove modele trenirajo ljudje iz prakse, iz državnih institucij, korporacij in drugih okolij, ki testirajo nove funkcionalnosti, ustvarjajo lastne pozive (prompte), preverjajo kakovost in sodelujejo z njihovimi podatkovnimi znanstveniki. Med primeri uporabe je izpostavila pripravo osnutkov, kjer UI v nekaj sekundah ustvari prvi predlog besedila, ki ga nato uporabnik nadgradi s svojim znanjem. Pomemben je tudi primer uporabe pri povzemanju obsežnih sodnih primerov, z vnosom številke primera sistem vrne kratek pregled ključnih informacij. “Četrti primer uporabe je analiza dokumentov nasprotne stranke, uporabnik dokument naloži in sistem pripravi povzetek ali odgovori na vprašanja, vezana na prejeto gradivo.”

Izzivi UI v medicini

Prof. dr. Björn Brücher, profesor na Medicinski univerzi Lausitz–Carl Thiem in član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA), se je osredotočil na umetno inteligenco v medicini: “Živimo v času oportunizma – v politiki, družbi in znanosti. Imamo politično razglašene cilje in usmeritve na področju umetne inteligence, vendar se moramo soočiti z resničnostjo. Kakšen je bil dejanski razvoj v zdravstvu, ki nas vse zadeva? V resnici se je število bolnišničnih postelj zmanjšalo za 20 %. Zdravstvene storitve za paciente so bile okrnjene zaradi varčevanja z denarjem, hkrati pa se je število obravnav, v milijonih, povečalo za skoraj 30 %. Dolžina hospitalizacij se je zmanjšala za 40 %. Število rojstev v tem 22-letnem obdobju, ki sem ga analiziral skupaj z medicinsko sestro iz Avstrije, pa je ostalo skoraj enako, kar pomeni manj časa, posvečenega pacientom. Prihranilo se je denar in tudi delovna mesta. Hkrati je neprestano naraščalo število administrativnega osebja v primerjavi z zdravniki. Mislim, da to ni nepomembno. Še vedno čakamo, da bodo zdravstveni strokovnjaki in politiki prevzeli vodstvo.

Administrativno breme dokumentiranja trenutno že zavzema 40 % časa zdravnikov – in tudi medicinskih sester. Naše veliko upanje je, da se bo to zmanjšalo, kot obljubljajo različne organizacije in strokovna združenja, ter da bo digitalizacija to res naslovila. Bomo videli."

"Vzporedno pa se je svetovni trg elektronskih zdravstvenih zapisov povečal – do leta 2035 naj bi dosegel 93 milijard dolarjev, z letno stopnjo rasti 88,6 %. To je realnost: denar vlada svetu, in denar bo vladal tudi zdravstvu.”
Prof. dr. Björn Brücher

Prof. Alberto de Franceschi, profesor na Univerzi v Ferrari in KU Leuven, član EASA, je predstavil pravni okvir za umetno inteligenco v EU: »Mislim, da je zelo pomembno, da je zadnji glas, zadnja odločitev, vedno v rokah človeka in ne umetne inteligence. Na mizi pa je še vedno veliko vprašanje: če zdravnik ali kirurg ne sledi nasvetu sistema UI, ali je to mogoče opredeliti kot pomanjkanje skrbnosti in ali bi to lahko vodilo do odgovornosti? Rekel bi, da ne, vendar je to še vedno predmet razlage. Sedmi člen italijanskega zakona št. 132 iz leta 2025, sprejetega konec oktobra, obravnava prav to vprašanje in določa izključno instrumentalno in podporno vlogo sistemov UI ter ponovno potrjuje primat človeškega odločanja, ki je vedno prepuščeno zdravstvenim strokovnjakom. Zakon uvaja tudi tako imenovani elektronski zdravstveni zapis za digitalno upravljanje zdravstva. Platforma bo zdravstvenim delavcem nudila podporne storitve in vključevala predloge UI, vendar bo jasno določeno, da ti predlogi niso zavezujoči. To je korak naprej v smer, ki jo omenjate – da je zadnja beseda v rokah človeka. Seveda pa se postavlja vprašanje: če ima človek zadnjo besedo in se izkaže, da je njegova odločitev napačna, ali to pomeni kršitev strokovnih standardov? Upam, da ne, saj sem zelo naklonjen temu, da zdravnikov ne bi preobremenjevali, sicer bi se počutili zelo omejene pri svojem delu.«

Na pomembni konferenci so mnenja in znanje delili še številni ugledni strokovnjaki in člani Evropske akademije znanosti in umetnosti: prof. dr. Igor Maver (Univerza v Ljubljani), prof. Christopher Lindinger (Univerza Mozarteum Salzburg), prof. Xiaohui Wang (Art Center, Tongji University, član EASA), prof. dr. Björn Brücher (MedUni Lausitz–Carl Thiem, član EASA), prof. Filipe Raposo (Univerza v Lizboni), prof. Ioannis Liritzis (podpredsednik EASA od novembra 2025), izr. prof. dr. Matej Mertik (Alma Mater Europaea, Maribor), asist. prof. Addison Wang (NTU Singapur), prof. Alberto de Franceschi (Univerza v Ferrari in KU Leuven, član EASA) ter prof. Paul van Geest (Erasmus University Rotterdam, član EASA).