Kako lahko humanoidni roboti pomagajo pri enem največjih izzivov dolgožive družbe – osamljenosti starejših?
Zasl. prof. dr. Jana Goriup, predstojnica Katedre za socialno gerontologijo na Univerzi Alma Mater Europaea, je na Kitajskem predstavila primerjalni pogled na Slovenijo in Kitajsko ter raziskovalno delo, ki socialno gerontologijo povezuje z razvojem novih tehnologij.
Staranje prebivalstva in osamljenost starejših postajata vse pomembnejša družbena izziva, hkrati pa hiter razvoj umetne inteligence in humanoidne robotike odpira povsem nova vprašanja o tem, kakšno mesto bo imela tehnologija v življenju starejših. Prav temu presečišču je bilo namenjeno predavanje zasl. prof. dr. Jane Goriup med obiskom delegacije Univerze Alma Mater Europaea na Kitajskem.
V predavanju »Družbena vloga humanoidnih robotov za premagovanje osamljenosti starejših odraslih – primerjava med Slovenijo in Kitajsko« je predstavila družbene razsežnosti vključevanja humanoidnih robotov v življenje starejših ter vprašanje njihove potencialne vloge pri zmanjševanju osamljenosti.
Primerjava Slovenije in Kitajske je ob tem ponudila priložnost za razmislek o dveh različnih družbenih in kulturnih okoljih, ki se kljub razlikam srečujeta s podobnim izzivom: kako ob staranju prebivalstva zagotoviti kakovostno, vključujoče in dostojanstveno življenje v starosti.
Ko se socialna gerontologija sreča s tehnologijo
Tema predavanja se neposredno povezuje z dolgoletnim znanstvenoraziskovalnim delom zasl. prof. dr. Jane Goriup. Kot predstojnica Katedre za socialno gerontologijo na Univerzi Alma Mater Europaea in zaslužna profesorica sociologije na Univerzi v Mariboru se ukvarja z vprašanji, ki segajo od socialnega vključevanja in izključevanja starejših do starizma, osamljenosti, revščine, človekovih pravic in marginalizacije starejših.
Pomemben del njenega raziskovalnega zanimanja predstavljajo tudi humanoidni roboti in njihov vpliv na življenje starejših. Razvoj tovrstnih tehnologij namreč ni zgolj tehnološko vprašanje. Odpira tudi vprašanja odnosov, samostojnosti, dostojanstva in mesta starejšega človeka v hitro spreminjajoči se družbi.
Prav socialnogerontološki pogled zato omogoča, da ob tehnološkem napredku v ospredju ostane človek – njegove potrebe, odnosi in kakovost življenja.
Od humanoidnih robotov do pametnih mest
Drugi dan obiska sta se zasl. prof. dr. Jana Goriup in dr. Nataša Štandeker udeležili tudi Konference pametnih mest, ki je ponudila širši pogled na tehnološke in družbene spremembe, povezane z razvojem sodobnih urbanih okolij.
Pametna mesta niso zgolj vprašanje infrastrukture in digitalizacije. Z vidika dolgožive družbe je pomembno tudi, kako lahko nove rešitve prispevajo k večji dostopnosti, samostojnosti, varnosti in socialni vključenosti starejših prebivalcev.
Udeležba na konferenci je tako smiselno dopolnila osrednjo temo raziskovalnega dela zasl. prof. dr. Goriup: iskanje odgovorov na vprašanje, kako tehnološki razvoj povezati z dejanskimi potrebami ljudi in družbe.
Dr. Goriupova je avtorica in soavtorica znanstvenih monografij, poglavij v znanstvenih monografijah ter izvirnih znanstvenih člankov s področja staranja, družinskega in partnerskega življenja, otrok, izobraževanja in drugih aktualnih družbenih vprašanj.
Predstavitev na Kitajskem je bila tako tudi priložnost za mednarodno predstavitev znanja in raziskovalnega dela, ki na Alma Mater nastaja na področju socialne gerontologije.
V času, ko se svet hkrati sooča s hitrim staranjem prebivalstva in izjemno hitrim tehnološkim razvojem, postaja povezovanje obeh področij vse pomembnejše. Vprašanje prihodnosti zato ni samo, kaj bodo humanoidni roboti zmogli, temveč predvsem, kakšno vlogo jim bomo kot družba namenili v življenju človeka.
