Na študijskem programu tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologija je študentka Snježana Brući uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Blažitev tveganj zdravstvenega zavarovanja padcev krhkih starejših odraslih z razvojem starosti prijazne socialne infrastrukture.
Disertacija obravnava enega ključnih izzivov starajoče se družbe – padce starejših oseb, ki so tesno povezani s sindromom gerastenije oziroma krhkosti. Avtorica izhaja iz celostnega razumevanja staranja, ki združuje fizične, kognitivne, čustvene in socialne vidike, ter poudarja nujnost integriranega pristopa, ki povezuje zdravstveni, socialni, urbanistični in stanovanjski sistem.
Padci niso naključje, temveč posledica okolja in krhkosti
»Padci v starosti niso naključni dogodki, temveč posledica prepleta telesne krhkosti, neustreznega bivalnega okolja in socialnih dejavnikov. Prav zato jih ne moremo učinkovito preprečevati zgolj z zdravstvenimi ukrepi, temveč s celostnim pristopom, ki vključuje tudi prostor, v katerem starejši živijo,« poudarja doktorantka Snježana Brući.
V raziskavi je dokazano, da prilagojeno bivalno okolje in starosti prijazna infrastruktura pomembno zmanjšujeta tveganje za padce, povečujeta varnost, samostojnost in socialno vključenost starejših oseb ter hkrati prispevata k znatnim prihrankom v javni porabi. Poseben znanstveni doprinos disertacije predstavlja razvoj inovativnega aktuarskega in matematičnega modela, ki prvič na svetu kvantificira družbeno vrednost bivanja starejših v specializiranih stambenih enotah skozi zmanjšanje stroškov zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, zlasti pri najtežjih posledicah padcev, kot so zlomi kolka.
Od znanstvenih rezultatov do konkretnih javnih odločitev
Empirični rezultati potrjujejo, da bivanje v specializiranih, prilagojenih stanovanjskih enotah skoraj prepolovi skupne stroške v primerjavi z bivanjem v neprilagojenem stanovanjskem okolju, obenem pa bistveno izboljšuje kakovost življenja starejših oseb in podaljšuje obdobje njihove funkcionalne samostojnosti. Disertacija jasno izpostavlja, da vlaganja v starosti prijazno stanovanje niso strošek, temveč družbeno odgovorna in ekonomsko utemeljena naložba v trajnost, solidarnost in odpornost skupnosti.
Mentor doktorske disertacije je bil prof. dr. David Bogataj, somentorica pa izr. prof. dr. Barbara Toplak Perovič.
Uspešen zagovor doktorske disertacije predstavlja pomemben znanstveni in strokovni prispevek na področju socialne gerontologije ter ponuja konkretne podlage za oblikovanje prihodnjih javnih politik zdravega, varnega in dostojanstvenega staranja.
