Na odprtju jubilejne 30. mednarodne konference Družba in tehnologija v zagrebškem inovacijskem centru ZICER je zbrane nagovoril predsednik Vlade Republike Hrvaške Andrej Plenković.
Poudaril je pomen povezovanja znanosti, tehnologije, medijev in gospodarstva ter izzive sodobne digitalne družbe.
»Zame ima ta konferenca posebno dimenzijo, saj sta jo ustanovila moj pokojni oče in pokojni stric, zato bi se rad zahvalil vsem, ki ste nadaljevali z organizacijo te konference še vrsto let po tem, ko ju ni več.«
Povezovanje znanosti, tehnologije in medijev
Plenković je poudaril, da je bila konferenca že od začetka usmerjena v povezovanje različnih področij družbe in spremljanje sodobnih globalnih trendov: »Od svojega začetka je bila poskus povezovanja znanosti, razvoja tehnologije in vloge medijev ter končno njenih odrazov na gospodarstvo na najboljši možni način, s spremljanjem sodobnih trendov, predvidevanjem globalnih trendov in prizadevanjem za korak s tistim, kar so v svojem delu skušali spremljati z vidika ljudi v znanstveni skupnosti.«
Izpostavil je tudi izjemen razvoj umetne inteligence in tehnoloških rešitev, ki danes pomembno spreminjajo način komuniciranja in dela.
»Tehnologija je tako napredovala, da si ustanovitelji te konference verjetno niso mogli niti sanjati, da bomo po 30 letih praktično zahvaljujoč umetni inteligenci imeli samodejno prevajanje.«
Ob tem je opozoril na pomen medijske pismenosti v času hitrega pretoka informacij in družbenih omrežij: »Danes živimo pod, rekel bi, ne gozdom, temveč pragozdom informacij, ki so vsak dan dostopne vsem. Prava veščina je razločiti popolne, resnične, točne in preverjene informacije od tistih, ki to niso.«
Poudaril je tudi, da hrvaška vlada prek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost podpira projekte za povečanje medijske pismenosti, predvsem med mladimi generacijami, ki informacije vse pogosteje pridobivajo prek družbenih omrežij.
Hrvaška, Slovenija in konkurenčnost Evrope
Del govora je namenil tudi odnosom med Hrvaško in Slovenijo ter poudaril pomen stabilnega sodelovanja med državama: »Hrvaška in Slovenija nista le prijateljski in sosednji zemlji, temveč naroda, ki sta usmerjena drug na drugega. Politika hrvaške vlade je usmerjena v mirno reševanje odprtih vprašanj ter krepitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja. V desetih letih vodenja vlade lahko rečem, da nismo imeli niti petih minut napetosti v odnosih.«
Predsednik hrvaške vlade je predstavil tudi nacionalni načrt razvoja hrvaškega gospodarstva s poudarkom na industriji in IKT-sektorju.
»Le države, ki se hitro prilagajajo in vlagajo v tehnologijo, ostajajo konkurenčne.«
Ob zaključku je poudaril še pomen konkurenčnega evropskega gospodarstva in posledice globalnih kriz na evropske države: »Če je cena energentov višja, so odrazi na celotno gospodarstvo takojšnji, kar se čuti v inflaciji, socialnih napetostih in političnih procesih.«
