Alma Mater Europaea iz Maribora v Gradec prinaša jasno sporočilo: prihodnost evropskih univerz je v povezovanju, ne v mejah. Na Medicinski univerzi v Gradcu sta k vsebinskemu dialogu v okviru Evropskih univerzitetnih mostov prispevala rektor Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak in izr. prof. dr. Barbara Toplak Perović, dekanja Fakultete ECM. Povezava med Mariborom in Gradcem je ob tej priložnosti dobila tudi trajen simbol – skulpturo, posvečeno ženskam v evropskem javnem prostoru.
Pobuda Evropski univerzitetni mostovi povezuje univerze, mesta in ljudi skozi znanost, kulturo in umetnost. V njenem jedru je ideja univerze kot odprtega prostora znanja in dialoga, ki presega nacionalne in disciplinarne meje ter prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju skupnega evropskega prostora.
Evropa potrebuje univerzitetne mostove
V svojem nagovoru je rektor Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak poudaril, da povezovanje univerz danes presega akademsko sodelovanje in postaja pomemben del širše odgovornosti do evropske družbe.
»Projekt Evropski univerzitetni mostovi si prizadeva graditi mostove med univerzami, mesti, narodi in državami. Prav takšne mostove danes potrebuje Srednja Evropa – mostove, utemeljene na miru, medsebojnem spoštovanju, blaginji, odgovornosti za našo skupno prihodnost in trajnostnem razvoju,« je poudaril prof. dr. Ludvik Toplak.
Maribor in Gradec sta pri tem naravna prostora povezovanja. Bližina obeh mest se ne meri zgolj v kilometrih, temveč tudi v zgodovinskih, kulturnih in akademskih vezeh, ki ponujajo številne možnosti za nadaljnje sodelovanje.
Prof. dr. Ludvik Toplak je zato izpostavil tudi pomen tesnejšega sodelovanja med Alma Mater Europaea in Medicinsko univerzo v Gradcu, zlasti pri povezovanju medicine in humanistike, znanosti in kulture ter tradicije in inovacij.
Ženske, ki so spreminjale evropski akademski prostor
Pomemben vsebinski poudarek srečanja je bil namenjen vlogi žensk v znanosti, akademskem prostoru in širši družbi.
Gradec ima v zgodovini vključevanja žensk v medicino posebno mesto. Leta 1900 so bile ženske prvič sprejete kot redne študentke medicine v Gradcu, pet let pozneje pa je dr. Oktavia Aigner-Rollet postala prva ženska, ki je opravljala zdravniški poklic na Štajerskem.
Posebno povezavo med evropskimi mesti in univerzitetnimi okolji predstavlja življenjska pot dr. Klare Kukovec. Rodila se je v Ukrajini, izobraževala v Švici, doktorirala v Gradcu, poklicno delovala v Trstu in se pozneje naselila v Mariboru.
Prof. dr. Ludvik Toplak je njeno izjemno življenjsko pot izpostavil kot simbol evropskega univerzitetnega mostu – mostu, ki presega državne meje, jezike in kulture ter kaže, kako so znanje, izobraževanje in posamezniki že dolgo povezovali evropski prostor.
Ni dovolj odpreti vrat
O položaju žensk v sodobnem akademskem okolju je spregovorila tudi rektorica Medicinske univerze v Gradcu prof. dr. Andrea Kurz. Poudarila je, da enakopravnost v znanosti ne pomeni zgolj zagotavljanja dostopa ženskam do akademskega prostora in vodilnih položajev. Ključno je tudi ustvarjati okolje zaupanja, podpore in spodbude, v katerem lahko ženske svoje znanje in sposobnosti v celoti razvijejo ter dejavno sooblikujejo prihodnost znanosti.
Ta odgovornost je tesno povezana s poslanstvom sodobnih univerz. Kot prostori znanja, raziskovanja in kritičnega mišljenja imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju akademskega okolja, v katerem različni pogledi in izkušnje prispevajo k znanstvenemu napredku. Vprašanje položaja žensk v znanosti zato ni le vprašanje zastopanosti, temveč tudi kakovosti, odprtosti in prihodnjega razvoja akademskega prostora.
Posebno simboliko ima tudi dejstvo, da je umetniško delo, posvečeno ženskam v evropskem javnem prostoru, svoje mesto dobilo na univerzi, ki jo prvič v njeni zgodovini vodi ženska.
Umetnost kot trajen simbol povezovanja
Ideja Evropskih univerzitetnih mostov je v Gradcu dobila tudi svojo vidno, trajno obliko. Na kampusu Medicinske univerze v Gradcu so slovesno odkrili skulpturo Rheinnymphen slovenskega kiparja Andreja Gaberija, posvečeno ženskam v evropskem javnem prostoru.
Ob slovesnem odkritju je zbrane nagovorila tudi izr. prof. dr. Barbara Toplak Perović, dekanja Fakultete ECM Alma Mater Europaea, ki je poudarila pomembno vlogo žensk v znanosti in akademskem prostoru. Njihov prispevek ni pomemben le z vidika enakopravne zastopanosti, temveč predvsem zaradi znanja, raziskovalnega dela, novih pogledov in idej, s katerimi soustvarjajo razvoj univerz in širše družbe.
V tem kontekstu skulptura presega svojo umetniško razsežnost. Postaja simbol akademskega prostora, v katerem ženske dejavno soustvarjajo znanost, prevzemajo odgovorne in vodilne vloge ter s svojim znanjem prispevajo k razvoju prihodnjih generacij.
Skulpturo sta slovesno odkrila prof. dr. Andrea Kurz in Andrej Gaberi.
Umetniško delo je del širše mreže, ki povezuje evropska univerzitetna mesta in idejo sodelovanja prenaša tudi v njihov javni prostor. Prof. dr. Ludvik Toplak je ob tem izrazil željo, da bi skulptura postala trajen simbol mostu med Gradcem in Mariborom, med Avstrijo in Slovenijo ter med univerzami Srednje Evrope.
Mostovi, ki povezujejo ljudi
Povezovanje univerz, mest in držav dobi svoj pravi pomen, ko v središče postavi človeka. Prav v tem se ideja Evropskih univerzitetnih mostov srečuje s poslanstvom Alma Mater Europaea in njenim vodilom »It's About People« – »Za človeka gre«.
Za Alma Mater mednarodno akademsko sodelovanje ni samo povezovanje institucij, temveč predvsem povezovanje ljudi, znanja in idej. Univerze ustvarjajo prostor, v katerem se srečujejo različne discipline, kulture in generacije ter skupaj iščejo odgovore na izzive sodobne družbe.
Tudi prof. dr. Ludvik Toplak je poudaril, da mora ob hitrem razvoju medicine, znanosti, izobraževanja in tehnologije v njihovem središču vedno ostati človek.
Srečanje v Gradcu tako ni bilo le simbolno povezovanje dveh univerzitetnih mest. Poudarilo je širšo akademsko vizijo, ki jo zagovarja Alma Mater Europaea: znanje, ki presega meje, sodelovanje, ki povezuje, ter univerzo, ki svojo vlogo razume kot odgovornost do človeka in skupne evropske prihodnosti.
Kot je v Gradcu sklenil rektor Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak:
»Naj bo današnji dogodek most med dvema univerzama, dvema mestoma, med ljudmi in generacijami. Most, ki v našo skupno evropsko prihodnost prinaša znanje, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.«
