Univerza Alma Mater Europaea in Katedrala svobode sta pripravili okroglo mizo Soglasja in nesoglasja v zgodovinskem trenutku.
Dogodek je bil posvečen razpravi o temah, ki jih odpira obsežna publikacija Soglasje za zgodovinski trenutek, izdana marca 2025, z več kot 800 stranmi poglobljenih razmišljanj o izzivih sodobnega časa.
Po pozdravnem nagovoru rektorja Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvika Toplaka, ki je izpostavil, da želi Univerza Alma Mater Europaea prispevati k svobodni, odprti in v prihodnost zazrti Sloveniji, ter poudaril: »Naš moto je Za človeka gre, zato odpiramo vprašanja, ki jih družba pogosto odriva. Gre za geopolitične napetosti, tehnološke preboje, okoljska vprašanja in kulturne razcepitve,« so gostje omizja združili poglede na svet v prelomnem obdobju ter osvetlili, kje lahko kot družba najdemo soglasje in kako se soočiti z razhajanji, ki oblikujejo našo prihodnost, tako v svetu kot v Sloveniji.
Moderator razprave emeritiran profesor moralne teologije in dolgoletni predavatelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Ivan J. Štuhec je uvodoma dejal: »Pojavi omalovaževanja dejstev v zvezi z osamosvojitvijo, preobrati v mednarodnih odnosih in neženirano ponarejanje dejstev na nekaterih družbenih omrežjih sovpadajo s koncem konca hladne vojne oz. napovedujejo novo hladno vojno. Eno od pomembnejših vprašanj je, kako se bosta Slovenija in Evropska unija odzvali na pretres, ki se je zgodil z demokratično izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Gospodarsko bo izziv, kako slediti novi ambicioznosti in razvojni učinkovitosti, ki jo bo terjala tekma med ZDA in Kitajsko oz. nova samozavest ZDA. Drugo takšno vprašanje je odnos med ZDA in Evropsko unijo. Seveda Slovenija ne bo imela velikega vpliva nanje, pač pa bodo mednarodne napetosti vplivale na Slovenijo, njeno vodstvo postavljalo pred nepredvidene izzive in morda odpirale priložnosti za hitrejše reševanje slovenskih notranjih zadreg.
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je poudaril, da se EU in Slovenija znova soočata z zgodovinsko izbiro glede svoje prihodnosti. »Pred našimi očmi nastaja nov mednarodni red. Če želi Evropska unija, in z njo Slovenija, ostati sooblikovalka, bo morala okrepiti strateško suverenost, notranjo povezanost in sposobnost odločnega ukrepanja,« je dejal Lotrič. Izpostavil je pomen konkurenčnega evropskega gospodarstva, tehnološke premoči in inovacij ter dosledno spoštovanje vladavine prava. Pri tem je opozoril, da navdušeno zanašanje na evropske institucije ne zadošča: »Brezglavo zaupanje EU nima smisla, vendar jo tudi kot majhna država krepimo. Varni smo v večji skupnosti, a EU bo morala urediti procese odločanja in oblikovati jasno obrambno ter varnostno politiko,« je poudaril.
Lotrič je tudi poudaril, da so za prihodnost Slovenije ključni znanje, znanost, tehnološki preboj in močno gospodarstvo, saj brez tega ni stabilnega šolstva, zdravstva in pokojnin. Med prioritetami je navedel umetno inteligenco, digitalizacijo, robotiko, sodobno digitalno infrastrukturo ter tesnejše sodelovanje med univerzami, inštituti in podjetji. »Če želimo, da mladi ostanejo v Sloveniji, jim moramo ponuditi kakovostno izobraževanje, dobro plačana, zahtevna delovna mesta in okolje, kjer je znanje cenjeno,« je poudaril Lotrič ter za prihodnost Slovenije izpostavil tudi nujnost decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja.
»Politični prostor je pogosto preveč obremenjen z ideološkimi delitvami. Zgodovino moramo spoštovati, ne pa je zlorabljati za današnje spore. Politika mora reševati konkretne težave ljudi, kot so delo, stanovanja, zdravstvo, dostojno staranje,« je še poudaril Lotrič ter posebej izpostavil vlogo Državnega sveta RS kot institucije dialoga, ki povezuje različne interesne skupine in dele Slovenije.
Diplomat, politik, pisatelj, profesor sociologije kulture in umetnosti ter član upravnega odbora Katedrale svobode dr. Dimitrij Rupel je izpostavil: »Današnji problem v svetu niso odnosi med Slovenijo in Kitajsko, temveč odnosi med Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Kitajsko, Rusijo in morda Indijo. To je igra velikih. Mi smo majhni in sami ne bomo veliko dosegli, če se ne bomo znali ustrezno umestiti v kontekst, ki mu pravimo Evropska unija in NATO.
Rešitev vidim v tem, da se Slovenija trdneje naveže na Evropsko unijo ter da Evropska unija odločneje in močneje prevzame vlogo globalnega igralca. Brez tega, da Evropska unija postane pomemben dejavnik na svetovnem prizorišču, bomo težko zagotovili enakopravne pogoje za stabilne politične odnose in podobno.
Osamosvojitev je ena temeljnih vrednot naše države; postavitev slovenske narodne države je, lahko rečemo, nekakšna nedotakljiva svetinja. Nekaj, čemur se ne bi smeli izogibati ali napadati. Kadar je napadena, bi morali nastopiti odločno.
Utrditev zaupanja v državo je mogoča z nepopustljivim in vsakodnevnim uveljavljanjem demokratičnih načel ter meritokratskih meril, pa tudi z doslednim zavračanjem avtokracije ter ne- oziroma proti-liberalnih politik. V mednarodni skupnosti bi se morali povezovati izključno z demokratičnimi zavezniki, kar pomeni tudi podporo prijateljskim režimom, predvsem tistim, ki so tarča sovražnih avtokratskih posegov in pritiskov.
Slovenija mora nujno preučiti in oceniti prihodnje razmerje med Nemčijo, Rusijo in Kitajsko ter okrepiti tiste svoje oddelke in predstavništva, ki se ukvarjajo z ZDA, Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo in Višegrajsko skupino. Evropa sama ne bo zmogla vzdržati pritiskov z vzhoda, zato mora okrepiti zavezništvo NATO in sodelovanje z ZDA.«
Dr. Federico V. Potočnik, argentinski Slovenec, zdravnik infektolog in inovator v zdravstvu, ki po študiju medicine in managementa na Stanfordu deluje v Splošni bolnišnici Celje je poudaril: »Potrebna je zavestna odločitev, da bomo nastajanje vzporednih svetov aktivno prevzeli ter načrtno gradili svoje vzporedne svetove, v katerih se bomo ponovno počutili udobno in se bomo lahko svobodno razvijali v smereh, ki se bodo našim skupnostim zdele skupne. Gre za opustitev državnega centralnega planiranja in prevzemanje lastne usode v svoje roke. Okrepiti moramo resnost države navznoter, da bomo lahko delovali resno navzven.
Slovenci imamo pokrajine. Mi smo Dolenjci, Gorenjci, Štajerci. To pomeni, da jih moramo le uveljaviti, saj so del naše identitete. Ne opredeljujemo se kot Ljubljana–vzhod ali Maribor–3. Obstaja veliko različnih načinov, kako delimo državo, vsak način pa je drugačen: tuji, upravni, statistični … Vse je nekoliko pomešano, zaradi česar je identiteta posameznika popolnoma razklana. Zato menim, da pokrajine morajo obstajati, in to na način, ki ustreza temu, kar smo. Tako kot v Avstriji. Avstrijci imajo že tisoč let enake pokrajine z enako regionalno identiteto in mislim, da si tudi mi to zaslužimo.
Kako zelo slabo zna naša država delovati v tujini. Generacija, ki je Slovenijo osamosvajala, je znala postaviti državo. Mi pa od njih nismo znali tega znanja prevzeti. To se vidi danes v zunanji politiki, kjer nekateri politiki izkoriščajo državni sistem za lastne potrebe.”
Prof. dr. Žiga Turk, redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL, strokovnjak za digitalizacijo, informacijsko modeliranje in družbene učinke tehnologij je v razpravi dejal: »Po zasuku v ZDA se kaže, da se izjemni časi vračajo. Izvolitev Donalda Trumpa bi lahko pomenila, da ima leto 2025 podoben pomen za konec liberalnega demokratizma, kot ga ima leto 1989 za konec socializma in komunizma, leto 1945 pa za konec fašizma in nacizma. Svet morda vstopa v nov čas. V najboljšem primeru bo odprl priložnosti za premike, kakršni niso bili mogoči vse od zadnje večje zgostitve zgodovine okrog leta 1989. Slovenija mora biti pripravljena, da ta čas izkoristi. V najslabšem primeru nas bo kaos, ki prihaja iz ZDA, v to prisilil.«
»Tri stvari moraš imeti, da stvari kolikor toliko funkcionirajo. Prvič, imeti moraš prave vrednote. Drugič, imeti moraš prave elite – v smislu, da na vrh pridejo tisti najboljši in vodijo. In tretjič, potrebne so institucije: kakšne organe in ustanove imamo ter kako smo kot družba organizirani. Slovenski problem, torej tisto, kar bi bilo treba popraviti, če bi se ponudila priložnost v teh izjemnih časih, je to, da smo iz prejšnjega sistema prenesli vse troje z minimalnimi spremembami. Z najbolj minimalnimi možnimi. Marsikdo, ki je danes na vrhu, gospodarsko ali politično, bi bil tam tudi, če se sistem sploh ne bi zamenjal. In tisti, ki so bili 70 % časa na oblasti v Sloveniji, bi bili verjetno 100 % časa, če se sistem ne bi zamenjal.«
