Na konferenci Za človeka gre 2026 so svoje raziskovalno delo predstavili tudi dijaki II. gimnazije Maribor, ki so z nalogami posegli na različna področja – od naravoslovja in medicine do filozofije ter sodobnih tehnologij.
Njihove raziskave, ki so nastale pod mentorstvom profesorice Katje Holnthaner Zorec, koordinatorice raziskovalnega dela na II. gimnaziji Maribor, odpirajo aktualna vprašanja zdravja, družbenih sprememb in digitalne varnosti ter kažejo na visoko raven raziskovalnega dela med srednješolci.
Vita Žigart Rubelj je v nalogi Vpliv organskih kislin na hidrolizo škroba raziskovala, kako lahko organske kisline, kot je ocetna kislina v kisu, vplivajo na razgradnjo škroba in s tem na sproščanje glukoze v krvni obtok. Z eksperimentalnim pristopom je najprej v laboratoriju (in vitro) preučevala vpliv pH sline na delovanje encima α-amilaze, nato pa ugotovitve preverila še v praksi (in vivo) s pomočjo senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze. Rezultati kažejo, da lahko dodatek kisline ob škrobnem obroku upočasni porast glukoze v krvi, kar bi lahko imelo pomen pri obvladovanju sladkorne bolezni.
Neža Kuhar se je v raziskavi Semaglutid v tabletah kot zdravilo za debelost pri odraslih posvetila učinkovitosti in varnosti peroralne oblike zdravila semaglutid. V retrospektivni študiji je analizirala podatke 93 odraslih bolnikov z debelostjo, ki so jih spremljali v dveh endokrinoloških ambulantah. Po enem letu zdravljenja so udeleženci v povprečju izgubili 5,7 % telesne mase, več kot polovica pa je dosegla vsaj 5-odstotno zmanjšanje telesne teže. Neželeni učinki so bili večinoma blagi in prebavne narave. Raziskava kaže, da bi lahko bila tabletna oblika zdravila primerna alternativa za bolnike, ki injekcij ne želijo ali do njih nimajo dostopa.
Katja Gavez je v nalogi Primerjava komunitarizma in moralnega univerzalizma kot razlaga političnega premika v Evropi analizirala dve pomembni filozofski tradiciji sodobnega političnega mišljenja. Moralni univerzalizem je predstavila skozi etiko Immanuela Kanta in teorijo pravičnosti Johna Rawlsa, komunitaristični pogled pa skozi dela Alasdaira MacIntyra, Michaela Walzerja in Amitaija Etzionija. S filozofsko analizo je primerjala kritike obeh pristopov ter jih povezala s sodobnimi političnimi premiki v Evropi. Ugotavlja, da se filozofska ozadja družbenih razprav pogosto odražajo tudi v dejanskem političnem dogajanju.
Blaž Jesenik je v raziskovalni nalogi Obraz, prst in koda: Biometrija v času umetne inteligence raziskoval vpliv umetne inteligence na razvoj biometričnih sistemov. Analiziral je tehnologije prepoznavanja obraza, glasu in prstnih odtisov ter njihov prispevek k kibernetski varnosti, hkrati pa opozoril na izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije, kot so globoki ponaredki (deepfakes). Poseben poudarek je namenil psihološkemu vidiku – raziskal je, kako srednješolci in študenti dojemajo biometrične metode ter kako kibernetski napadi ali uhajanje podatkov vplivajo na občutek varnosti in zaupanja v digitalne sisteme.
Predstavitve dijakov II. gimnazije Maribor so na konferenci pokazale, da mladi raziskovalci pogumno posegajo v aktualna znanstvena in družbena vprašanja ter s svojim delom prispevajo k razumevanju izzivov sodobnega sveta.
