V svetu, kjer tehnološki napredek drvi hitreje kot naša sposobnost etičnega premisleka, se soočamo s paradoksom: bolj ko izpopolnjujemo orožje, manj varnosti v resnici uživamo.
Jonathan Granoff, predsednik Inštituta za globalno varnost, skrbnik Svetovne akademije umetnosti in znanosti, višji svetovalec ter predstavnik pri Združenih narodih Stalnega sekretariata Svetovnih vrhov Nobelovih nagrajencev za mir, podpisnik Pobude za globalno mirovno ofenzivo, v svojem odmevnem nagovoru opozarja, da smo se znašli na razpotju, kjer odločitve peščice krojijo usodo celotnega človeštva in "mreže življenja", v katero smo vpeti.
Surova matematika neenakosti
Današnja realnost je pretresljiva: 50 % svetovnega prebivalstva si deli manj kot 2 % svetovnega bogastva. Medtem ko se matere v revnejših delih sveta vsak dan odločajo, kateri otrok bo dobil dovolj kalorij za preživetje tedna, svetovna poraba za oboroževanje dosega vrtoglave 2,5 bilijona dolarjev.
Granoff izpostavlja kruto dejstvo: za popolno odpravo ekstremne revščine bi potrebovali manj kot 18 milijard dolarjev. Problem torej ni tehnične narave ali pomanjkanje sredstev. Težava je v tem, da smo kot civilizacija pozabili na "zakaj" – namen znanja bi moral biti skrb za ljudi. Namesto da bi Elon Musk in drugi vizionarji govorili le o širjenju zavesti, bi morali govoriti o širjenju vesti.
Od vzajemnega do samouničenja (SAD)
V času hladne vojne je veljala doktrina MAD (Mutually Assured Destruction – vzajemno zagotovljeno uničenje). Danes smo s 13.000 jedrskimi konicami v rokah devetih držav prešli v fazo SAD (Self Assured Destruction – samozagotovljeno uničenje) . Že uporaba pičlih 2 % tega arzenala bi v stratosfero dvignila toliko saj, da bi uničila kmetijstvo in s tem temelje naše civilizacije.
Varnost držav, kot jo poznamo od 17. stoletja dalje, je postala zastarela, če ne vključuje človeške varnosti. "Zaupanje je valuta varnosti našega planeta," poudarja Granoff. Ko zaupanje izgine, ga nadomesti strah, ki vodi v oboroževanje – to pa le še poglobi spiralo iracionalnega vedenja.
Ko diplomacija premaga strah
Kljub mračnim napovedim zgodovina ponuja recepte za uspeh. Ste vedeli, da je Richard Nixon enostransko ukazal uničenje biološkega orožja, kar je kasneje vodilo do mednarodne prepovedi? Ali da sta ZDA in Sovjetska zveza sredi hladne vojne znanstveno sodelovali pri izkoreninjenju otroške paralize?
Ti primeri dokazujejo, da znanost ni nevtralna, temveč mora biti odgovorna morali in pravu. Granoff poziva k podobnim "uzdam" tudi na področju umetne inteligence, ki je trenutno še vedno ne razumemo v celoti in je nimamo pod nadzorom.
Zlato pravilo za 21. stoletje
Da bi preživeli, potrebujemo novo etično načelo: "Z življenji in blaginjo prihodnjih generacij ravnajmo tako, kot želimo, da se ravna z nami". Nimamo moralne ali pravne pravice, da za lasten pohlep uničujemo regenerativne procese narave.
Granoffov poziv k "globalni mirovni ofenzivi" ni le utopična želja, temveč praktična nujnost. Kot so zapisali v Einstein-Russllovem manifestu: "Spominjajte se svoje človečnosti in pozabite na ostalo". Smo le nit v mreži življenja – če uničimo mrežo, uničimo sebe.
Danes mir ni le odsotnost vojne, temveč aktivno sodelovanje, gradnja zaupanja in neusahljiva zaveza prihodnosti naših otrok.
