Doc. dr. Tine Kovačič, predstojnik magistrskega programa Zdravstvene vede, je v študiji “Učinki strukturirane vadbene intervencije na funkcionalno ravnotežje pri osebah z intelektualnimi in razvojnimi ovirami: enoslepa randomizirana kontrolirana študija” poudaril, kako lahko strukturirana vadba pomembno prispeva k izboljšanju funkcionalnega ravnotežja pri osebah z intelektualnimi in razvojnimi ovirami.

Viš. pred. Tatjana Horvat, vodja zavoda Terapija na Alma Mater, pa je predstavila raziskavo “Dolgotrajni učinki nevrofizioterapije in robotsko podprte terapije na hojo in funkcijo zgornjih udov po možganski kapi”, ki izpostavlja pomen sodobnih rehabilitacijskih pristopov za osebe po možganski kapi.

Udeležila sta se tudi strokovne delavnice o novih pristopih v analizi hoje, ki sta jo vodila prof. dr. Imre Cikajlo (Univerza v Rijeki) in prof. dr. Edward Lemaire (Raziskovalni inštitut bolnišnice Ottawa, Kanada, in Univerza v Ottawi). Predstavljeni so bili najnovejši dosežki na področju računalniško podprte analize hoje, vključno z uporabo pasivnih markerjev, silnih plošč (6DOF) ter dinamičnih modelov hoje, s posebnim poudarkom na prenosu teh spoznanj v klinično prakso.

Kongres je združil vrhunske raziskovalce, klinike, akademike in odločevalce z vsega sveta, ki so razpravljali o prihodnosti rehabilitacijske medicine. Med plenarnimi predavanji sta še posebej izstopali dve temi:

- umetna inteligenca v rehabilitaciji, ki lahko izboljša načrtovanje in spremljanje individualiziranih programov (prof. Mauro Zampolini), ter

- vadba kot temelj rehabilitacije, ki vpliva na imunski, kognitivni, nevrološki in psihosocialni sistem ter s tem na celostno kakovost življenja (prof. dr. Frederike van Wijck, Glasgow Caledonian University).

Več o kongresu EFRR dostopno TUKAJ.

Strokovnjaki Cochrane Rehabilitation Institute so izpostavili pomen natančne definicije rehabilitacije in uporabe orodja GUIDE-Rehab, hkrati pa opozorili na potrebo po vključevanju raziskav zdravstvenih politik, velikih podatkov in umetne inteligence v razvoj dokazov za prakso. Pomembno vlogo sistematičnega zbiranja kliničnih podatkov je posebej poudarila prof. dr. Helena Burger (URI Soča, UL MF).

Na sliki od leve proti desni: prof. dr. Edward Lemaire (Kanada), viš. pred. Tatjana Horvat, prof. dr. Helena Burger (nekdanja predsednica EFRR), doc. dr. Tine Kovačič.

Dogodek je s svojo interdisciplinarno naravnanostjo znova pokazal, da prihodnost rehabilitacije temelji na povezovanju znanstvenih dokazov, inovativnih tehnologij in človeku prilagojenih terapevtskih pristopov. Univerza Alma Mater Europaea s svojimi študijskimi programi zdravstvenih ved in fizioterapije na vseh treh bolonjskih stopnjah pri tem aktivno soustvarja nove poti razvoja stroke – od raziskovanja do prakse.