Arhivisti o vlogi arhivov pri oblikovanju kolektivnega spomina


Katedra za Arhivistiko Alma Mater Europaea – ECM v soorganizaciji z Mednarodnim inštitutom arhivskih znanosti Trst/Italija – Maribor/Slovenija, Državnim arhivom v Trstu, Univerzo v Mariboru in Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je uspešno izpeljala že 32. konferenco »Mednarodni arhivski dan«, ki je potekala 10. in 11. oktobra 2022.

Konferenca je obravnavala vprašanja o vlogi arhivov pri oblikovanju kolektivnega spomina v povezavi z arhivsko znanostjo ter sodelovanjem na nacionalnem in internacionalnem nivoju. »Arhivi so in bodo hranili spomine narodov, ki pa niso povezani samo na nacionalni ravni, ampak se v različnih projektih odražajo tudi širše. Popularizacija arhivov in arhivske znanosti, kakor tudi arhivske teorije in prakse je obveza vseh arhivov, arhivistov in vseh tistih, ki igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kvalitetnega dela in ustvarjanja teh ustanov in raziskovalcev,« poudarja prof. dr. Peter Pavel Klasinc, direktor Mednarodnega instituta arhivskih znanosti Trst/Maribor in predstojnik študijskih programov Arhivistika na Alma Mater Europaea – ECM in dodal, da so usode arhivov kot samostojnih zgodovinskih, izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških in kulturnih ustanov različne. »Svetovni pregled bi pokazal precejšnje razlike med arhivi glede njihovih položajev in nalog. Vsem pa je skupno, ne glede na ime in status, dejavnost zbiranja oz. pridobivanja, hrambe in ohranjanja arhivskega gradiva kot kulturne dediščine posameznega naroda ali narodnosti. Zelo pomembna je tudi vloga, ki jo opravljajo v mednarodnem prostoru,« izpostavlja prof. dr. Klasinc in dodaja, da je tudi na področju arhivistike težnja po nenehnih izboljšavah zelo pomembna.

»Pretvorba obstoječega arhivskega gradiva v digitalno obliko predstavlja naslednjo razvojno stopnjo, ki omogoča spreminjanje, prenos in obdelavo tega gradiva z uporabo programske opreme, umetne inteligence in tehnologije blockchain za prihodnji napredek in razvoj tako arhivistike kot splošne arhivska teorija in praksa. Prepričan sem, da bo nova informacijska znanost, kot je že, spremenila pogled na obstoječe arhivsko gradivo in na nešteto možnosti, ki jih taka tehnologija ponuja,” še izaključi prof. dr. Klasinc.

Na konferenci je sodelovalo 16 držav, katerih predstavniki, uveljavljeni znanstveniki in arhivski strokovnjaki, so predstavili 40 prispevkov, ki bodo tudi objavljeni v reviji Atlanti+, znanstveni reviji za sodobno arhivsko teorijo in prakso.