Siter je na začetku predavanja izpostavil grozljivo dejstvo, da je nemški okupator Slovence takoj po zasedbi obsodil na narodno smrt. »Izmed vseh okupiranih narodov v zasedeni Evropi so bili Slovenci podvrženi nacističnemu cilju enega najhitrejših uničenj naroda kot etnične enote (t. i. etnocid)«, je dejal in slednje podkrepil še s podatkom, »da naj bi Slovenci po nacističnih predstavah izginili iz prostora napovedanega tisočletnega Tretjega rajha v največ petih letih, kasneje pa bi postali samo še zgodovinski pojem.«

Iz vsebine Siterjevega referata je jasno, da je imel obmejni prostor Obsotelja v širšem nacističnem kontekstu zaradi pridobivanja prostora za načrtovano naselitev kočevskih in drugih Nemcev izjemen pomen, saj je potekal vzdolž reke Sotle (državne in okupacijske meje med NDH in nacistično Nemčijo ter najjužnejše mejne točke Tretjega rajha) in je zato predstavljal prvi zaščitni pas pred vdorom nezaželenih in motečih tujerodnih elementov v spodnještajersko okupacijsko cono. Do sredine septembra 1941 so Nemci za Obsotelje predvideli dve različici izselitvenega pasu, po katerih so se želeli ravnati v skladu s svojo raznarodovalno, ponemčevalno in rasno politiko.

V nadaljevanju avtor pojasnjuje, da so zaradi različnih razlogov izbrali manjšo različico (občine Dobova, Kapele, Bizeljsko, Sv. Peter pod Sv. Gorami in polovica teritorija občine Polje), od koder so načrtovali izgon med 10 in 12 tisoč narodno zavednih Slovencev. Po opravljenih rasnih, dednozdravstvenih, narodnostnih in političnih pregledih tamkajšnjega prebivalstva so se izgoni iz Obsotelja pričeli ob koncu oktobra 1941, že v sredini maja 1941 pa so v ta namen v bližini pasu na gradu Rajhenburg (današnja Brestanica) ustanovili posebno zbirno taborišče za izgnance, od koder so jih pod okriljem tretjega vala deportirali v prostor nemškega rajha.

Po prisilnem in nasilnem eksodusu so v Obsotelje naselili skoraj 14.000 kočevskih in drugih Nemcev, ki so med vojno na tem območju predstavljali zaščitni "ljudski branik" ali "jez" pri varovanju ponemčevanja Spodnje Štajerske, hkrati pa naj bi kot nekakšni obrambni kmetje z "meči in plugi" varovali nemško mejo pred jugovzhodnimi Slovani.

Siter se je dogodka udeležil na pobudo in pod okriljem posebnega povabila Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Lani novembra je izšla tudi njegova odmevna znanstvena monografija z naslovom »Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945«, ki je pritegnila veliko zanimanja, povpraševanja in medijske pozornosti ter prejela izjemno pozitivne recenzijske ocene in druge odzive.