Knjiga ponuja celovit in inovativen pogled na kulturne formacije skozi čas ter združuje raznolike akademske poglede v svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo kompleksni kulturni premiki in interdisciplinarni izzivi. Zbornik obsega 350 strani in vključuje 13 izvirnih prispevkov avtorjev iz Slovenije in Nemčije s področja humanistike in družboslovja, ki pomagajo bolje razumeti ključne procese, ki oblikujejo naš svet. »Razumevanje modernosti, sodobne družbe, medčloveških odnosov in temeljnih vidikov sobivanja je danes pomembnejše kot kadarkoli prej,« je poudaril sourednik in avtor Daniel Siter.

Znanstvena knjiga, ki so ga uredili dr. Daniel Siter (zgodovina), dr. Anja Hellmuth Kramberger (arheologija) in dr. Jurij Toplak (pravo), je izdala priznana nemška založba LIT Verlag (2025), Izdaja in predstavitev knjige sta del raziskovalnih dejavnosti v okviru programske skupine ‘Raziskovanje kulturnih formacij’, ki deluje na Fakulteti za humanistične študije Univerze Alma Mater Europaea v Ljubljani.

Uredniki in avtorji so predstavili ključne uvide iz knjige in svoje prispevke. Zgodovinar dr. Daniel Siter je analiziral subverzivni vpliv lokalnih celic Kulturbunda v Sloveniji ter njihovo vlogo pri preganjanju narodno zavednih Slovencev in inteligence med nemško okupacijo.

Arheologinja dr. Anja Hellmuth Kramberger je predstavila svojo raziskavo monumentalnega arheološkega najdišča Göbekli Tepe kot prostora, kjer sta bila v času globokih družbenih in okoljskih sprememb materialno zasidrana kolektivni spomin in identiteta skupnosti: »Göbekli Tepe je več kot arheološko najdišče, gre za prazgodovinski prostor spomina, kjer se je kolektivni spomin oblikoval v kamnu.«

Dr. Meike Haken je v sociološkem pogledu na znanstveno komuniciranje kot kulturno formacijo, ki presega tradicionalno pojmovanje enosmernega prenosa znanja, izpostavila, da »popularno-kulturno znanstveno komuniciranje kot kulturna formacija zajema prostorsko-časovno nelinearnost in vzporedni učinek različnih oblik komuniciranja.«
 

Dr. Gašper Pirc se je osredotočil na filozofsko raziskavo vpliva tehnološkega napredka in digitalizacije družbe, katerih procesi izzivajo naše razumevanje človeške narave, normativne strukture družbe in vzorce družbenega vedenja. »Te izzive je treba nasloviti čim prej, da bi ublažili njihove učinke na družbo in kulturne formacije prihodnosti.«

Miha Kunstelj je v razpravi predstavil svojo perspektivo o kulturnih formacijah skozi študijo žarnih pokopnih običajev na istrskem polotoku v bronasti dobi, pri čemer je izpostavil vlogo polotoka kot povezovalnega prostora med Srednjo Evropo in Sredozemljem.

Alma Mater Vienna na Dunaju izvaja dodiplomski študij fizioterapije ter doktorski študij Uporabne umetne inteligence. Na Dunaju trenutno študira že 19 študentov, ki aktivno sodelujejo v izobraževalnem procesu Alma Mater.Direktor Alma Mater Vienna prof. dr. Jurij Toplak si želi, da bi dunajski kampus postal navdihujoče prizorišče za študij, raziskovanje, predstavitve knjig, konference in številne druge akademske dejavnosti. »Vabim vas k nadaljnjemu soustvarjanju te perspektivne akademske ustanove v Avstriji, k snovanju idej, projektov in partnerstev,« je sklenil dr. Jurij Toplak.

Pomembnemu dogodku na Dunaju se je pridružil tudi rektor Univerze Alma Mater Europaea, prof. dr. Ludvik Toplak, ki je v nagovoru izpostavil pomen interdisciplinarnega pristopa k sodobnim družbenim izzivom ter poudaril mednarodno relevantnost in znanstveno težo predstavljenega zbornika.