Na okrogli mizi z naslovom V temi interneta – Kdo nas res varuje?, sta sodelovala še dr. Tanja Pavleska iz Inštituta Jožef Štefan in mag. Ivan Pridigar iz Specializiranega državnega tožilstva RS.

“Dogodek je bil namenjen razpravi o sodobnih izzivih digitalne varnosti, vlogi umetne inteligence (UI) v kibernetskem prostoru ter vprašanju, kako zaščititi posameznike in družbo pred vse bolj sofisticiranimi digitalnimi grožnjami,” je pojasnil izr. prof. dr. Matej Mertik, predstojnik omenjene katedre.

Dr. Tanja Pavleska z Inštituta Jožef Stefan, ki se ukvarja z raziskovanjem umetne inteligence je poudarila: “Avtonomni sistemi UI že obstajajo, a brez človeškega nadzora ne moremo govoriti o odgovornosti. Transparentnost je ključna za zaupanje, še posebej v kriznih situacijah, kjer se hitro odločamo. UI mora postati orodje, ki pomaga človeku, ne pa ga nadomešča.” Pavleska je predstavila tudi inovativne pristope k izobraževanju:

“Z generativno UI lahko ustvarimo simulacije in igrifikacijo učenja, kjer se učenci učijo prek scenarijev in interakcij. Poleg individualnega učenja se razvija tudi skupnostno učenje, kjer UI povezuje učence glede na njihov napredek in spodbuja sodelovanje.”

Ivan Pridigar iz Specializiranega državnega tožilstva RS, se zadnja leta veliko ukvarja s primeri kibernetskega kriminala, pri svojih primerih, ki so mu dodeljeni, pa se povezuje s kolegi in strokovnjaki iz tujineza kibernetski kriminal. Pridigar je v razpravi opozoril na izzive pravosodja: “Storilci kaznivih dejanj že uporabljajo UI za prikrivanje sledi. Pravosodni sistem pa je zaradi zakonodaje in narave postopkov počasnejši. Potrebujemo več strokovnjakov, več izobraževanja in mednarodno sodelovanje, da bomo lahko sledili razvoju.” Na vprašanje o uporabi temnega spleta je Pridigar pojasnil:

“Podatki s temnega spleta so še vedno vir napadov. UI pa omogoča generiranje lažnih identitet brez potrebe po kraji podatkov. To spreminja naravo kriminala.” Pavleska je dodala, da temni splet ni le orodje kriminalcev: “Z uporabo podatkov s temnega spleta lahko UI predvidi prihodnje napade in ranljivosti ter pomaga pri oblikovanju varnostnih ukrepov. Temni podatki postajajo pomembni tudi za raziskovalce in varnostne strokovnjake.”

V razpravi o regulaciji UI je Pridigar opozoril: “V ZDA že uporabljajo sisteme za prediktivno policijsko delovanje, a v EU takšni pristopi trčijo ob varstvo človekovih pravic. V Sloveniji smo še posebej previdni, zato je uvedba takšnih sistemov za zdaj neizvedljiva.”

Okrogla miza je pokazala, da je prihodnost digitalne varnosti neločljivo povezana z razvojem umetne inteligence, izobraževanjem in mednarodnim sodelovanjem. Univerza Alma Mater Europaea s takšnimi dogodki dokazuje svojo zavezanost k ustvarjanju prostora za odprto razpravo, povezovanje strokovnjakov in iskanje rešitev za izzive, ki jih prinaša digitalna doba. Sklop novih predavanj s strokovnjaki bomo nadaljevali v avgustu.