Govor predsednika gospoda Boruta Pahorja objavljamo v celoti: 

Spoštovana gospoda predsednika, ekscelence, profesorski zbor, študentje  in študentke, dame in gospodje.

Pred mano so bili zelo učeni in duhoviti govori, torej se od mene pričakuje, da bom dolgočasen. In izpolnil bom vaša pričakovanja. Predsednik profesor Unger, najprej sprejmite, prosim, moje izraze  hvaležnosti, da ste me leta 2014 povabili v Salzburg in me svečano imenovali za protektorja Evropske akademije znanosti in umetnosti. Morda se utegnete spomniti mojih svaril glede nekaterih procesov v Evropski uniji, vendar tudi neskončnega optimizma, da jih bomo skupaj premagali in da bomo bolj povezani, tudi na področju znanosti, šli naprej – skupaj. Predsednik profesor Toplak, vam se želim zahvaliti, da ste me povabili na konferenco. Glede vas bi se rad ta hip obrnil na vaše študente in študentke. Upam, da vsi veste, kako zelo pomembno, slavno in ugledno osebnost slovenske politične zgodovine imate za svojega predsednika. Profesor Toplak je bil predsednik družbeno političnega zbora Bučarjeve skupščine v začetku devetdesetih let in ga smemo šteti za enega izmed vodilnih osebnosti slovenskega parlamentarizma, ki je z zakonodajnimi odločitvami postavila temelje nove slovenske države. Ko se pionir države odloči, da bo postavil temelje univerze, visokošolsko institucijo, je potrebno to njegovo ambicijo spoštovati. Malo prej sem se pogovarjal z nekaterimi izmed vas in ste institucijo Alma Mater Europaea zalo pohvalili iz več razlogov. Omenili ste visoko stopnjo povezanosti, omenili ste odlično profesorsko zasedbo, kvalitetno znanje, ki ste ga bili deležni. In tako kot profesor Toplak ste omenjali visoko stopnjo zaposljivosti ob koncu šole. Ko mlada visokošolska institucija, praznovali boste 10 let prihodnje leto, doseže te reference in eno tako visoko stopnjo zadovoljstva med svojimi študenti, se mi zdi, da je v kratkem času naredila skoraj nemogoče. Gotovo se profesorju Toplaku in vsemu profesorskemu zboru in tudi vam kot delu te institucije zastavlja vprašanje o perspektivah visokošolskega študija v 21. stoletju. Jaz nimam strokovnih kvalifikacij, da bi si upal soditi o tem zalo pomembnem, vitalnem vprašanju, kot je rekel predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti. Če bomo priče miru in stabilnosti, ki sta danes morda bolj pod vprašanjem kot deset let nazaj, če bomo torej naprej, vsaj v Evropi, morda tudi v svetu, priče trajnemu miru in stabilnosti, potem bomo tudi priče neverjetnemu razvoju tehnologije, za katero, za ta razvoj danes, tako tehnološko in družbeno, niti slutiti ne moremo, kako se bo v takem svetu znašel univerzitetni prostor, kako bo odgovarjal na te potrebe, na vprašanje, ki ga je zastavil moj cenjeni sodelavec in prejšnji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Večkrat, ko nastopam v visokošolskem prostoru, se spomnim na raziskavo ameriškega departmenta za delo, ki je pred leti ugotovil, da bosta dve tretjini otrok, ki se vpišeta v prvi razred osnovne šole, opravljali poklice, ki danes še ne obstajajo. Če razumemo univerzitetni študij kot vrh izobraževalnega procesa, kakšne naloge to izjemno spoznanje predstavlja za naše nadaljnje načrte. Tako kot  za vse nižje ravni izobraževanja, se mi zdi, velja tudi za univerzitetni študij. Poleg tega pa se tukaj dobi še najkvalitetnejše znanje v študijskem ciklusu. Vendarle …, to ste omenili v pogovoru z mano, ne da bi to tako definirali, … vendarle to predstavlja tudi vrh vzgoje osebnosti, ki bo takoj po študiju prevzela najpomembneje: odgovornost v svoji poklicni karieri. Če profesor Žekš ne ve, v katero smer so bo zavrtel svet, kako naj bi jaz vedel. Ampak zdi se mi, če ekstrapoliram neke svoje osebne izkušnje, razvoj znanosti in politike sveta in apliciram to na neka vprašanja, ki si jih zastavljamo, verjetno bo ne samo trg delovne sile, ampak zlasti čisto človeška znanstvena potreba vodila k temu, da bomo imeli izjemno specializacijo znanosti. Domnevam. Ampak na drugi strani, to sem prepričan, bo potrebno imeti zelo široko osebnost z vsemi referencami nekoga, ki je sposoben razumeti kontekst sodobnega sveta. Torej ozka specializacija znanja, na drugi strani pa ena velika duhovna in tudi znanstvena širina osebnosti, ki bo razumela vse spremembe, ki bo dnevno priča karieri, ki jo bo neštetokrat  zamenjala v svojem življenju. Poglejte, pred 11 leti je Steve Jobs predstavil mobilni pametni telefon, danes ga ima cel svet, vključno z vsemi nami tukaj. Če bomo priča trajnemu miru in stabilnosti, se napoveduje take tehnološke spremembe, da si mi danes niti misliti ne moremo neštetih posledic. Vsak od vas bo na enem od teh tehnoloških napredkov poglabljal svoja znanja. Hkrati pa, če bo hotel  razumeti, za kaj vse skupaj sploh gre, bo moral imeti široko znanstveno in človeško obzorje glede sveta, v katerem živimo. S tem prihajam do konca, do neke zaključne misli. Mislim, da je profesor Toplak, ko začel s postavljanjem te univerze, slutil to potrebo. Želi vam dati kvalitetno znanje, toda hkrati vam želi omogočiti, da dokončno razvijete svojo osebnost, preden prevzamete pomembne odgovornosti v svojih poklicih. Tej univerzi, visokošolski institucij, bi rad čestital za vse, kar je v devetih letih storila. To je kratek čas za tako pomembne ustanove. Rad bi čestital za pogum, da se ustanovi v relativno konservativni družbi, v kateri je pravzaprav bila ena univerza, ki bo drugo leto praznovala 100. obletnico, praktično edina. Tri četrtine stoletja, potem pa smo praktično skoraj tja do ustanovitve nove države imeli samo dve. Če bo uspela predati svojim študentkam in študentom sporočilo, da poleg znanja, poleg talenta, mora imeti človek z življenju tudi pogum in vztrajnost, če neka osebnost, ki zaključi ta študij, to ima, potem ima velike možnosti, ne samo da bo razumela svet okrog sebe, ampak ga bo tudi ustvarjala. Želim vam odlično prihodnost.

Galerija