Raziskovalci Alma Mater ISH pripravili zanimiv panel


V sklopu 10. znanstvene konference z mednarodno udeležbo pod okriljem Alma Mater Europaea in Evropske akademije znanosti in umetnosti se je odvijal humanistični panel, razdeljen v dva sklopa, posvečen kulturnim formacijam in kulturnemu spominu. Slednje zaobjema programska skupina Raziskave kulturnih formacij (P6-0278), ki jo financira ARRS, program pa se izvaja na AMEU – ISH. S svojimi referati (predstavitvami svojih raziskav v sklopu omenjenega programa) so sodelovali tudi člani programske skupine. Panel je moderiral asist. Daniel Siter, ki je v vlogi panelista predstavljal še svoj prispevek.

Pri prvem panelnem sklopu so nastopili dr. Luka Martin Tomažič, dr. Varja Štrajn, Mojca Sfiligoj (doktorska kandidatka na AMEU – ISH) in Ana Toplak. Dr. Tomažič je pritrdil, da  »metanačelo trajnostnega razvoja naj bo v središču vseh naših prizadevanj za digitalni prehod v energetiki«. Dr. Štrajn je povzela Wittgensteinovo etiko v zgodnjem in poznem obdobju. Zagovarja načelo, da je »Wittgensteinova filozofija kritika etike kot teorije o tem, kako je treba živeti po nekih univerzalnih principih«. Sfiligojeva je govorila o digitalnih transformacijah v rezidenčnih bivanjih umetnikov in njihovi mobilnosti. Ana Toplak iz II. gimnazije Maribor pa je prikazala zanimivo primerjavo (prednosti, slabosti in ključne razlike) med grafičnimi in tekstualnimi biografijami.

V drugem delu panela so nastopali dr. Cirila Toplak, dr. Lev Centrih, mladi raziskovalec Daniel Siter in dr. Neža Zajc. Dr. Toplak je predstavila svojo raziskavo in izzive pri odkrivanju naravoverstva v zahodni Sloveniji, dr. Centrih je predstavljal politično izključevanje in oblikovanje slovenskega narodnega gospodarstva ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Siter je predstavljal svojo doktorsko raziskavo o Kulturbundu in vlogi njegovih članov na Slovenskem v letih 1922–1945 ter pomenu oz. posledicah njegove nacifikacije in radikalizacije (po letu 1933), kar je imelo aprila 1941 strahotne posledice za slovensko inteligenco in narodno zavedne Slovence. Dr. Zajc pa je govorila o moškem dostojanstvu, v prikazanem referatu se je osredotočala zlasti na renesančne humanistične študije. 

Galerija