Življenje z demenco


Demenca predstavlja vedno bolj razširjeno bolezen. Veliko svojcev za bolnike z demenco skrbi v domačem okolju, pri čemer je zelo vprašljiva kakovost njihovih življenj, saj večino svojega časa posvetijo skrbi za obolelo osebo. Do tega prihaja predvsem zato, ker je družinsko finančno stanje prenizko, da bi si lahko privoščili namestitev obolele osebe v institucionalno varstvo.

»Ljudje smo še vedno premalo poučeni o demenci ter o tem, kako skrbeti za obolele osebe v domačem okolju. Premalo se ukvarjajo s tem področjem, preden se znajdejo v situaciji, da za to boleznijo zboli kdo od njihovih svojcev v domačem okolju,« poudarja novopečena diplomirana socialna gerontologijnja Špela Zotler in dodaja, »da so z oblikami pomoči še precej manj seznanjeni v ruralnem okolju, kar še dodatno pripomore k nezamozavestnim prošnjam za pomoč.«

Socialna gerontologija je ena izmed najpomembnejših ved pri delu z ljudmi z demenco, saj se na človeka ne osredotoča samo z vidika nege in zdravstvene pomoči, temveč zajame tudi socialne, psihološke, duhovne in druge dejavnike, ki so pomembni pri oskrbi, delu in skrbi za osebe z demenco. »Veda socialne gerontologije je zelo pomembna in bo vedno bolj prihajala v ospredje z večanjem deleža starejše populacije prebivalstva in hkrati tudi povečevanjem števila oseb, obolelih z demenco. Naša naloga je, da svojce naučimo, kako zagotoviti varno domače okolje ter vključiti v proces skrbi za obolelega svojca še ostale člane družine in pa z boleznijo seznaniti tudi druge v naši bližnji okolici.«