Hierarhična zasnova in financiranje socialne infrastrukture pametnih srebrnih vasi

Trajanje projekta: 1.10.2021 - 30.9.2024

Vodja projekta: Prof. dr. Marija Bogataj

Financer:  Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (75 %),

                   MEDIFAIS  Fakulteta, Lunačkova 8, Mirna, 8233 (25%)

Šifra iz evidence ARRS: L7-3188 (C)

Povezava: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18825

Partnerji:   

Zavod INRISK - Inštitut za raziskavo sistemov izpostavljenih rizikom (vodilni partner)

ALMA MATER EUROPAEA - Evropski center, Maribor

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Cilj trajnostnega razvoja: 11 -Trajnostna mesta in skupnosti

Znanstveno področje raziskovalnega projekta po šifrantu Evropske unije: S215 - Družbeni problemi in blagostanje, socialno skrbstvo

Opis projekta:

V skladu z "Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020" je Slovenija opredelila spodbujanje dostopnosti do cenovno dostopnih, trajnostnih in kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev za stare in zelo stare prebivalce, kot ključno področje, vendar potrebe po prilagojenem stanovanju in logistiki teh prebivalcev niso upoštevane. Ključno vprašanje, na katerega do zdaj še nismo odgovorili, je, kako razviti kvantitativni model o stanju in projekciji teh potreb ter za podpiranje odločitev (PO) o razvoju in delovanju dolgotrajne oskrbe (DO) ter kako načrtovati in zagotoviti primerna stanovanja, logistične in drugi mreže za potrebe starejših, ki bodo na voljo v skladu s povpraševanjem. Kot je zapisano v Operativnem programu, Slovenija nima kompaktnega sistema za regulacijo dolgotrajne oskrbe. Glede na demografsko strukturo in napovedi je potrebna reforma, ki bo omogočila vzpostavitev enotnega sistema skupnostnih storitev za starejše in tiste, ki bodo potrebovali institucionalne oblike oskrbe. Slovenija pripravlja novo zakonodajo na področju dolgoročnega sodelovanja, ki bo morala upoštevati drugačno vrsto objektov, kjer bodo na voljo storitve DO. Za to bo treba razviti model za naslednje namene: načrtovanje potreb in določitev meril za upravičenost do prejemanja ugodnosti integriranih zdravstvenih in socialnih storitev ter dolgotrajne oskrbe; spremljanje prejemnikov storitev in sredstev za DO. Zato bomo v raziskovalnem projektu razvili model za načrtovanje, delovanje in nadzor socialne infrastrukture, logistike in drugih dejavnosti v DO na podeželju. Predlagali bomo tudi način merjenja kakovosti sistema DO, saj tudi dokumenti OECD navajajo, da tak model še ni razvit. Vključen bo objektivnejši merilni instrument, ki temelji na aktuarsko-matematičnih metodah. Cilj projekta je torej predstaviti načine razvoja modela PO za sistem DO na podeželju, kjer razdalje med oskrbovanci zahtevajo dodatne IKT in logistične rešitve. Proučevali se bodo načini, na katere tehnologije AAL podpirajo logistične dejavnosti in tokove zdravil, blaga, oskrbovalcev in oskrbovancev v hierarhičnem sistemu DO, z uporabo različnih vrst senzorjev, računalnikov, mobilnih naprav, brezžičnih omrežij in programskih aplikacij.

Predlagana metodologija bo temeljila na komponentah dvofaznega modeliranja: kvalitativnih in kvantitativnih metodah socioloških raziskav ter analizi sekundarnih statistik. Iz teh podatkov bodo predstavljene demografske projekcije in projekcije oskrbovancev glede njihovih funkcionalnih zmogljivosti (kategorizacija oskrbe) , potreb in povpraševanja. Iz teh napovedi bodo predvideli ustrezne zmogljivosti socialne infrastrukture, stanovanj, logistike in potrebnih človeških virov; medtem pa se bo drugi del osredotočil na optimizacijo storitev integrirane oskrbe v občinah in LAS-ih. Razvit bo hierarhični model PO, ki bo kombiniral problem usmerjanja vozil s časovnimi okni oskrbe (VRPTW), ki se izvajajo v sistemu celostne oskrbe in optimizacije hierarhičnega regionalnega sistema socialnih ustanov na podlagi INTRAMAX-a. To nam bo omogočilo, da razvijemo ustrezen PO, potreben za vključevanje različnih ponudnikov storitev (s poudarkom na socialnem podjetništvu), občin in centralne vlade glede odgovornosti financiranja storitev dolgotrajne oskrbe na podeželju in podpore razvoju socialne infrastrukture.

Neposredna uporaba rešitev bo večplastna:

(a) podprli bomo občine pri načrtovanju socialne infrastrukture in storitev v skupnostih;

(b) prikazali priložnosti, ki jih ima socialno podjetništvo v postavljenih sistemih dolgoročne oskrbe in spremljajočih storitev;

(c) obogatili bomo sodobne in nujne strokovne in univerzitetne študijske programe.

Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke

Do zadnjega desetletja v znanstvenih razpravah v glavnem ni bilo kritične vizije pomena in potencialne vloge ustrezno zgrajenih stanovanjskih enot in druge socialne infrastrukture ter logistike za starejše odrasle v mrežah oskrbe, medtem ko je bila struktura operativnih stroškov v institucionalnih oskrbah poglobljeno obravnavana že v Madritsch et al. (2008). Avtorji so predstavili potencial prihrankov v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in razkrili velike možnosti prihrankov pri stroških različnih storitev. Ugotovili so, da bi profesionalno načrtovanje, upravljanje in kontrola DO zmanjšali stroške v sektorju zdravstvenega varstva in socialne oskrbe.

V naši študiji želimo izpostaviti dejstvo, da bi moralo načrtovanje infrastrukture in storitev za oskrbo na domu in v skupnosti vključevati primerjavo z naložbami v objekte in logistiko ter stroške obravnavani kot celoto. To še posebej velja v primeru velike prostorske razpršenosti oskrbovancev na podeželju.

Starejši pričakujejo instrumentalno in čustveno podporo prijateljev in sosedov kot sredstvo neformalne oskrbe. Osrednji faktorji kakovosti življenja so socialni odnosi, socialni kapital doma in soseske (Nguyen et al., 2016). Dejavnosti IADL so v mnogih ruralnih predelih organizirane zelo slabo. Zato starejši ugotavljajo, da ob večjem padcu funkcionalnih zmožnosti ne bodo mogli ostati v lastnem domu. Če pa bi se morali seliti v institucionalno oskrbo, si želijo, da bi bila ta blizu njihove socialne mreže. Ta kriterij bo vključen v naše modeliranje.

Optimizacijske metode določanja poti oskrbovalcev na domu bodo obogatene s sekvenčnim algoritmom (Patterson-Albracht), znanim v industrijskem inženiringu. To bo ena prvih novosti v hierarhičnem PO, še posebej potrebna na podeželju, kjer so lahko razdalje med strankami velike.

Naslednja je kombinacija tega optimizacijskega algoritma z dvostopenjsko metodo optimalne regionalizacije socialnih ustanov na vmesni in regionalni (NUTS-3) ravni, kjer bo uporabnost storitev v LAS-ih ocenjena kot študija primera za Slovenijo. Tu sta druga in tretja hierarhična raven domovi za ostarele in bolnišnice v hierarhični strukturi socialnih ustanov in socialnega dela. Tak model PO je novost v literaturi, vendar temelji na naši modifikaciji metode optimizacije INTRAMAX.

Fizioterapevtske storitve bomo integrirali v sistem celostne zdravstvene in socialne oskrbe.

V začetku tisočletja je svetovna gospodarska in raziskovalna skupnost najprej popularizirala "Industrijo 4.0", kot splošen izraz, ki opisuje napredek v svetovnih gospodarskih in poslovnih modelih, vendar ga poskušamo uvesti tudi v naš hierarhično načrtovani, upravljani in nadzorovane sisteme socialne oskrbe z dolgoročno načrtovano socialno infrastrukturo, ter za nova orodja razviti tudi metode vrednotenja.

Pomen projekta za gospodarstvo

V politiki EU za razvoj podeželja se je pojavil koncept pametnih vasi*, ki obravnava potrebo po izvajanju strategije EU 2020 s prednostnimi nalogami kot inteligenten, trajnosten in vključujoč razvoj. To bi moral biti odgovor na iskanje trajnostnega razvoja podeželja, zlasti zaradi krčenja vasi na obrobnih območjih. Konceptualizacija in operacionalizacija v strokovnih delih sta bolj oblikovana kot analogija pametnemu mestu, ki vsebuje šest osnovnih dimenzij: upravljanje, gospodarstvo, mobilnost, naravno in družbeno okolje ter kakovost življenja. Cilj iniciative pametnih vasi je bil kohezija in krepitev razvoja podeželja, vendar vprašanja prostorskega načrtovanja in prevoza niso bila dovolj upoštevana. Te razsežnosti želimo dodati prejšnjim raziskavam, v katerih so v središču pozornosti starejši odrasli. V naši študiji pametnih srebrnih vasi bomo tradicionalna in nova omrežja in storitve upoštevali v modelih hierarhičnih sistemov, ki jih bomo okrepili s pomočjo digitalnih tehnologij, telekomunikacij, inovacij in boljše uporabe znanja. V tem kontekstu Evropa pametne vasi razume kot bolj ali manj razpršene, a dobro povezane podeželske skupnosti, ki lahko izkoristijo tehnološki razvoj in koristi podeželja. Čeprav staranje evropskega prebivalstva še ni v središču pametnih vasi, bo naš pristop ustrezal tudi kontekstu razvoja pametnih vasi in evropskega "srebrnega" gospodarstva.

Srebrno gospodarstvo je namreč pritegnilo pozornost znanstvenikov, oblikovalcev politik in gospodarskih subjektov. Strinjajo se, da staranje bogatih evropskih kohort obljublja večje povpraševanje po izdelkih in storitvah, več delovnih mest in s tem gospodarsko rast. Kako bomo podprli in ocenili povečanje števila delovnih mest na podeželju, kjer je prebivalstvo manj premožno, še posebej se bo lahko povečalo število delovnih mest v DO, vključno z logistiko za starejše in v drugih storitvah, kar bo predmet naše raziskave.

Direktna uporaba rešitev bo večplastna:

S projekcijami prebivalstva in kategorizacije oskrbovalnih potreb bomo podprli občine pri planiranju socialne infrastrukture in storitev v skupnostih, kar je naloga občin.

Pokazali bomo priložnosti, ki jih ima pri zastavljenih sistemih DO in spremljajočih storitvah socialno podjetništvo. Mnogo mladih bi na področju socialnega podjetništva lahko našlo svoje mesto za zaposlitev in razvoj in se ne bi selili v večja mesta.

Z dopolnjevanjem študijskih programov socialne gerontologije in upravljanja s stanovanjskim skladom ter s programi logistike za starejše bomo bogatili sodobne in nujne strokovne in univerzitetne študijske programe, z oblikovanjem usposabljanj za oskrbo starostnikov pa mlajše in starejše generacije za dela, po katerih bo vedno večje povpraševanje.

________________

* https://enrd.ec.europa.eu/enrd-thematic-work/smart-and-competitive-rural-areas/smart-villages_en

Pomen projekta za družbo

Generalna skupščina OZN je septembra 2015 pod naslovom # Envision 2030* sprejela Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki jo sestavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja. Ta načela razkrivajo željo "nikogar ne puščati za seboj", s tem pa doseči trajnostni razvoj za vse. V našem predlogu sledimo večini ciljev: (1) brez revščine, (2) nič lakote, (3) dobro zdravje in dobro počutje, (8), dostojno delo in gospodarska rast, (9) industrija, inovacije in infrastruktura, (10) zmanjšana neenakost, (11) trajnostna mesta in skupnosti    ter (17) partnerstva za dosego cilja.

V mnogih, tudi v evropskih državah, vključno s Slovenijo, imajo starejši ljudje na podeželju, predvsem tisti, ki so potrebni pomoči drugih zaradi upadlih funkcionalnih zmožnosti, precej nižje mesečne dohodke kot drugi državljani. Med njimi so mnogi tudi lačni, zlasti v kriznih časih. Imajo bolj oteženo dostopnost do zdravstvenih storitev in storitev socialne oskrbe zaradi večje razpršenosti bivališč v širšem prostoru in oddaljenosti do teh storitev. Otroci teh starostnikov se odseljujejo v mesta, saj na podeželju ne najdejo zaposlitve, po čemer teži cilj (8), starejši pa ostajajo brez primerne oskrbe tedaj, ko jim funkcionalne zmožnosti kritično upadejo. Zato so inovacije v izgradnji ustrezne infrastrukture ter informacijskih in komunikacijskih rešitev, predvsem pa logističnih storitev, ki bi doprinesle k lažjemu komuniciranju s centralnimi kraji (središči njihovih občin in regij) izrednega pomena. Take mreže so praviloma hierarhičnega značaja in se vežejo na hierarhično prostorsko ureditev države, kjer so storitve na višjem nivoju locirane v centralnih krajih višjega nivoja. Zato je tudi naš namen ugotoviti, kako optimalno, glede na investicijske in operativne stroške ob želeni kakovosti oskrbe organizirati mreže za oskrbo starostnikov v hierarhični ureditvi. Prav tako pa želimo ugotoviti, kakšne zaposlitve nudijo lahko DO sistemi z ustrezno logistiko na podeželju in kako s tem prispevamo k ustavitvi praznjenja podeželja in njegovi revitalizaciji.

Tem ciljem sledi tudi pobuda "Pametne vasi", ki vodi naše dejavnosti in ta predlog projekta**. "Pobuda za pametno vas" je bila prvič predstavljena v Evropskem parlamentu leta 2017, da bi "začrtala izzive in priložnosti na podeželju, zagotovila definicijo" pametnih vasi "ter opredelila primere dobre prakse in študije primerov na to temo." V tem dokumentu je zaključeno, da "priložnost za pametne vasi prihaja iz ključnih gonilnih sprememb na podeželju, vključno z vplivom obstoječih in nastajajočih digitalnih tehnologij, okolijskimi dejavnostmi, povezanimi z ohranjanjem podeželske krajine in krožnim gospodarstvom, - ekonomija, nove kratke oskrbovalne verige, novi vzorci mobilnosti in boljši prevoz in komunikacija z mesti ".


*#Envision2030: 17 goals to transform the world for persons with disabilities. Available online

: https://www.un.org/development/desa/disabilities/envision2030.html (accessed on April 2016).

**https://enrd.ec.europa.eu/enrd-thematic-work/smart-and-competitive-rural-areas/smart-villages_en